Magyar nagovoril kulturne delavce in novinarje
Dan pred praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, ko bo v Gledališki in koncertni dvorani Lendava potekala osrednja občinska slovesnost, je župan Občine Lendava Janez Magyar v prostorih Mestne hiše sprejel predstavnike institucij in društev, ki delujejo na področju kulture v občini Lendava.
Župan se je v prijetnem vzdušju zahvalil predstavnikom kulturnih institucij in društev za njihov izjemen prispevek k obogatitvi lokalne skupnosti. “Kulturna društva so resnično neprecenljiv del naše skupnosti, saj s svojim predanim delom in ustvarjalnostjo prispevajo k raznolikosti našega kraja,” je poudaril župan.
Iskreno se je zahvalil tudi novinarjem, ki svojim prispevkom pomembno sooblikujejo kulturno dogajanje v občini. “Novinarji so ključni element kulturnih prireditev, saj s svojim poročanjem omogočajo, da se kulturni dogodki širijo med ljudi. Zahvaljujem se za njihovo predanost in prispevek k širjenju kulturne zavesti v naši lokalni skupnosti,” je dodal župan Janez Magyar in spomnil na vrsto uspešnih aktivnosti, ki so jih kulturna društva izvajala preteklo leto: “V ljubiteljski kulturi smo bili priča številnim zanimivim dogodkom in jubilejnim prireditvam. Društva so se resnično izkazala s pestrostjo in kakovostjo svojih prireditev.“
Župan je poudaril tudi vlogo društev pri izdajanju brošur in zbirk, ki predstavljajo trajen spomin na kulturne dosežke. “Ohranjanje kulturne dediščine je ključno, zato se zahvaljujem društvom za njihovo trud in predanost. Občina je vedno pripravljena finančno podpreti kulturne projekte, saj verjamemo v pomen ohranjanja naše kulturne identitete,” je izpostavil župan in posebej opozoril na vlaganja v ohranitev verske stavbne dediščine, hkrati pa osvetlil dogajanje ob mednarodni konferenci, posvečeni 450-letnici tiska prve knjige na slovenskih tleh.
Ob zaključku je župan napovedal tudi prihajajoče dogodke, kot sta obeležitev stote obletnice rojstva Duše Počkaj ter osemdesete obletnice rojstva Štefana Galiča. Danes je je župan namreč podpisal 50.000€ težko pogodbo o nakupu ateljeja akademskega slikarja in grafika svetovnega formata, ki bi letos januarja dopolnil 80 let. Podpis pogodbe med Občino Lendava in umetnikovim bratom Tomažem Galičem je prelomno dejanje, ki se ga veselijo vsi občudovalci Galičevega opusa in njegovi najbližji.
Ob podpisu pogodbe je Magyar dejal: »Po skoraj 30 letih čakanja kot skupnost poravnavamo dolg do izjemne zapuščine sijajnega človeka in izvrstnega umetnika. Veseli me, da smo to storili prav v okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture in ob slikarjevi 80-letnici. To je začetni korak, ki mu bodo morali slediti še mnogi drugi, povezani z restavratorskimi in drugimi posegi, ki bodo zanimiv ustvarjalni in življenjski prostor naredili zanimivega tudi za širšo javnost.«
Po smrti Štefana Galiča je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1998 vpisal umetnikov atelje v svoj register, saj atelje umetnika slikarja in grafika Štefana Galiča ni le umetnostnozgodovinski, ampak tudi domoznanski zaklad.
Zelo zanimiva zapuščina Štefana Galiča je prava zbirka etnografskih predmetov, starin, umetnin, knjig, starih razglednic, spominov ter osebnih predmetov, ki avtentično zrcalijo značaj in svetovni nazor sijajnega človeka in izjemnega umetnika Štefana Galiča.
Bil je navezan na naravo in na živo okolje, pa tudi na ljudsko tradicijo, ki jo je občudoval in zbiral od otroških let. Čeprav je izviral iz meščanske obrtniške družine, je rad iskal etnografske predmete, ki so v 60. letih skoraj povsem izginili ali pa se preselili na podstrešja kmečkih hiš. Bil je strasten zbiralec vrčev, pozneje tudi lesenega kmečkega orodja, vil, bran, pa orodja za rezanje in predelovanje grozdja, starih stiskalnic in vijakov. Sčasoma se je atelje napolnil s temi predmeti iz okolice Lendave in tudi drugih delov Prekmurja.
Etnografske predmete skrbno razporejene na stenah in policah, je zbiral kot nosilce estetske vrednosti. Še danes nas očarajo s svojo množičnostjo, prečiščeno, pradavno obliko in estetsko ter značajem rustikalnega panonskega prostora.
Galič je živel in delal v Lendavi
Štefan Galič (1944-1997) je živel in ustvarjal v dvojezični Lendavi. V širšem slovenskemu kulturnem prostoru je znan predvsem kot grafik. Najbolj edinstveni pa so njegovi lesorezi, ki jih je zaokrožil v grafične serije, kot so na primer Violine, zlasti seriji Zapisi in Fosili sta bili povod za njegovo obsežno razstavno dejavnost, prinesli pa sta mu tudi številne nagrade in priznanja. Grafično specialko je leta 1973 opravil pri Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku na ljubljanski likovni akademiji.
Po letu 1975, ko je nastala serija Violine, je uporabljal le še lesorez. Od takrat je skrbno raziskoval značilnosti lesene matrice, njeno površinsko strukturo, barve, smeri poteka letnic, razmerja med njimi, debelino, naklone rasti. Naslednjo serijo Metulji so navdihnile barve in oblike metuljev v njegovi veliki zbirki, a nad njimi se je navduševal tudi zaradi prenesenega pomena metamorfoze pri metuljih, ki izraža umetnikov specifični pogled na naravo. V seriji Zapisi začne pri matrici uporabljati primarne naravne materiale in naravne značilnosti lesa. V poznih osemdesetih letih se v njegovem delu pojavi serija Fosili, ki jo je umetnik ustvarjal do izteka življenja.
Občina bo odkupila Galičev atelje, s čimer bo dodatno obogatila kulturno ponudbo kraja. “S temi prizadevanji želimo okrepiti kulturno življenje v naši občini ter zagotoviti, da bomo tudi v prihodnosti ponosni na svojo bogato kulturno dediščino,” je zaključil župan Janez Magyar.
M.Z.
