Dan spomina na mrtve je za mnoge minil v znamenju žalnih slovesnosti in obiskov pokopališč, poslanec Gibanja Svobode pa je 1. november izkoristil za “gromovniški govor, ki bi mu ga zavidali celo najhujši stalinisti iz časov, za katere smo mislili, da jih bomo z osamosvojitvijo pustili za sabo,” so pojavo Lenarta Žavbija komentirali v prispevku Planet TV.
“Neonacisti sedijo tudi v parlamentu in naslednja leta bodo bitka generacije s skrajno desnico,” so bile že uvodne besede Žavbija. Sicer smo hujskaštva in negativne nastrojenosti do drugače mislečih s strani vladajočih že vajeni, a to je bila zagotovo pika na i. V nadaljevanju je sodelovanje z drugače mislečimi strankami označil za “izdajo lastnih vrednot” in izključil kakršno koli možnost sodelovanja v prihodnjem letu in pol. A tu se njegov govor ni končal.
Žavbi ne ve, da je čaščenje vrhovnega zločinca prepovedano
“Slovenke in Slovenci imamo to srečo, ki jo marsikateri kateri drug narod nima, da svetnikov nismo imeli v knjigah, ampak smo jih imeli v praksi – slovenskim svetnikom se reče Titove partizanke in partizani,” je nadaljeval.
Absurdnost njegove trditve je komentiral zgodovinar Jože Dežman, ki je pojasnil, da so “krščanski svetniki junaki nenasilja, komunistični svetniki pa so junaki nasilja in vrhovni bog tega nasilja je bil Josip Broz Tito in gospod Žavbi bi le lahko sprejel, da je Ustavno sodišče RS že leta 2011 čaščenje “vrhovnega sodnika” ali “vrhovnega zločinca komunizma” prepovedalo.”
“Slovenci, ki so izvajali teror nad svojimi brati, bi prav v nacistični državi, ko bi ta prevladala celi Evropi, bili deležni enake usode, kot so jih bili deležni njihovi bratje oz. kot so jo bili deležni Judje,” je nadaljeval Žavbi, a dejstvo je, da so partizani med revolucijo na Slovenskem umorili več kot 100 tisoč ljudi, od tega več kot 25 tisoč Slovencev in Slovenk. To so podatki Študijskega centra za narodno spravo, pri čemer Dežman dodaja, da je “razmeroma znano dejstvo, da komunisti zavrejo državljansko vojno, da v njej umorijo približno 25 tisoč Slovencev – protikomunistično stran in da je 25 tisoč Slovencev približno petkrat več kot padlih Slovenskih vojakov s partizani.”
Žavbi ne more sprejeti osnovnega dejstva poraza
“Zločin rimskokatoliške cerkve ali natančneje ljubljanske nadškofije, ki je med 2. svetovno vojno institucionalizirano proti svojemu lastnemu narodu in drugič, po letu 1991, ko je bila na tem mestu izvedena denacionalizacija in poskus zakrivanja zločinov iz 2. svetovne vojne,” so bile Žavbijeve besede, pri čemer se Dežman čudi vztrajnosti stalinistov nad katoliško cerkvijo. “Tudi gospod Žavbi, a dejstvo je, da je komunizem hotel tako krščanstvo kot tudi druge vere uničiti in nadomestiti s svojo vero. Ampak ta vera je pravzaprav propadla. Tako krščanstvo kot ostale vere pa živijo, se pravi gospod Žavbi – spet – ne more sprejeti osnovnega dejstva o porazu.”
Romi ostajajo nepokopani
V nadaljevanju je Žavbi prebral citat: “Ko so prišli po Rome, sem bil tiho, nisem bil Rom. Ko so prišli po sindikaliste, sem bil tiho, nisem bil sindikalist, ko so prišli po Jude, sem bil tiho, nisem bil Jud, na koncu sem ostal sam.” Da je Žavbi znova želel spreobrniti prava dejstva s “čustvenim” citatom, dokazujejo podatki vladne komisije za prikrita grobišča, in sicer, da v Ljubljani še vedno ne dovolijo pokopa Romov, ki so jih po njihovih ugotovitvah umorili partizani leta 1942.
“Prav ta hip imamo v Ljubljani stanje, ko poskuša ta občina prepovedati pogreb umorjenih Romov, ki so jih umorili partizani, in 3450 žrtev največjega bratomora v slovenski zgodovini iz jame pod Macesnovo gorico in očitno vidi v teh dejanjih gospod Žavbi vzor,” zaključuje Dežman.
Slovenski narod si je sodbo pisal sam leta 1945, pisal si jo je sam leta 1991 in moral si jo bo pisati sam tudi leta 2026, je zaključil poslanec Gibanja Svoboda in glede slednjega ima zagotovo prav.
vir: Nova24
