V uredništvo smo prejeli anonimno pismo, ki navaja domnevno prikrito madžarizacijo. V pismu se avtor sklicuje na zaupne in zanesljive vire iz soboških cerkvenih krogov.
V teh dneh poteka javna debata o »razprodaji« naših term madžarskim lastnikom, kjer se kot krivca obtožuje vlado Janeza Janše. O tem je bilo in bo še veliko zapisanega, včeraj je o tem v Lendavi podal izjavo tudi Janez Janša.
Avtorja pa skrbi domnevno prikrito trgovino s kulturnimi in duhovnimi dobrinami. Na podlagi navedb v pismu naj bi očividci videli soboškega in somboteljskega škofa s spremljevalci na obisku na župnijah v Turnišču in Beltincih, ki so z merilnimi palicami na fasadah župnijskih cerkva merili in določali mesto, kjer bi naj stale nove plošče z madžarskimi napisi. Jeseni naj bi v Beltincih in Turnišču potekalo versko srečanje na čast madžarskim svetnikom, ki so zavetniki župnijskih cerkva. Po zanesljivih informacijah naj ne bi šlo za srečanje sosednjih narodov, o katerem je bilo že govora.
Kaj je v ozadju tega? Namen tega srečanja naj bi bila pridobitev finančnih sredstev za obnovo fasade cerkve v Beltincih in obnovo cerkve v Turnišču.
“Ogabno in na bruhanje mi gre, kako se na tako prozaičen način prodajajo naši voditelji”, je zapisal avtor. Pred dobrima dvema letoma in pol smo na proslavi ob 100 letnici Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bili priča izjavam, za kako veliko zgodovinsko zmago in pravičnost je šlo. Je bila to le dobra igra in samo in zgolj lastna promocija?
Po navedbah avtorja in nekaterih očividcev naj bi bili škof Štumpf, beltinski župnik Kučko, stolni župnik Kuhar in stolni kaplan Baša edini protagonisti priprave cerkvene slovesnosti in se sami odločali o vsebini in poteku slovesnosti v čast madžarskemu kralju Ladislavu mimo sklepov in dogovorov znotraj odbora za slovesnost.
Jeseni naj bi bila v Beltincih slovesnost v čast sv. Ladislavu, v zameno za ta dogodek pa naj bi Madžari financirali obnovo fasade beltinske cerkve.
Govora je o tako imenovani “Ladislavovi poti”, o kateri se je bolj ali manj strokovno, zaenkrat v tajnosti, opredelilo okoli deset izobražencev in poznavalcev beltinske zgodovine. Postavlja se vprašanje, ali gre za oživitev ali pa pritlehno “ustanovitev” Ladislavove poti z namenom finančnega okoriščanja in posledično potvarjanja zgodovine.
Iz navedb avtorja je čutiti protest “proti reviziji zgodovine in razprodaji narodnosti in slovenskega duha, ki jo uprizarja soboški škof s svojimi privrženci”. Naj spomnimo, da doktorska disertacija Petra Štumpfa nosi naslov Jožef Klekl st. (1874-1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurju).
Anonimno pismo smo poslali na škofijski ordinariat Murska Sobota. Ko bomo prejeli odgovore na vprašanja o resničnosti navedb, bomo o tem poročali.
C. U.
