Danes obhajamo najstarejši Marijin praznik, Marijino vnebovzetje. Nastal je v Jeruzalemu, ravno tam, kjer je Marija rodila Jezusa, edinorojenega sina božjega. Da je bila po svojem zemeljskem življenju “Sinu vzeta v nebesa z dušo in telesom” je prvič slovesno razglasil papež Pij XII. in sicer 1. novembra 1950 na praznik Vseh svetnikov. Praznik “Marijinega zmagoslavja” pa se pojavlja tudi pod imenom veliki šmaren ali velika maša pa tudi velika gospojnica, je zapisano na http://revija.ognjisce.si.
Marijin odhod k Sinu kot misel na smrt, toda s pomembnim sporočilom – imeti pogum živeti in pogum tudi umreti!
Odhod Marije k svojemu Sinu nas spomni, kako smo na tej zemlji minljivi in kako bomo tudi mi enkrat stopili pred vrata svojega “Zveličarja”. Poslanstvo, ki ga je Marija z zmagoslavnim vstopom v nebesa dobila pa nas obdaja z upanjem, da bomo tudi mi enkrat stopili naproti cilju, ki ga je Marija že dosegla in bomo najsrečnejši človek na svetu. Toda, danes ne smemo pozabiti, da je Marija verovala, zato tudi mi smemo upati, če bomo božjo besedo poslušali in se po njej ravnali (prim. Lk11, 28), je zapisal portal www.kapitelj.com.
“Tudi jaz grem poveličanju naproti. Na pragu večnosti me čaka moja Mati Marija”, je o današnjem prazniku razmišljal duhovni pisatelj Franc Sodja.
Uredništvo
