V ospredju bo predstavitev redkih in dragocenih znanj, spretnosti in poklicev
Letošnji 33. Dnevi evropske kulturne dediščine in 11. Tedni kulturne dediščine bodo potekali pod geslom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Med 23. septembrom in 10. oktobrom se bo v Sloveniji in zamejstvu zvrstilo več kot štiristo dogodkov, slavnostno odprtje pa bo 23. septembra v Beltincih. Obiskovalcem bo na voljo spoznavanje kulturne dediščine, brezplačen obisk muzejev, galerij in tudi manj znanih, pozabljenih ali za javnost zaprtih kulturnih spomenikov.
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Beltincih je najprej spregovoril župan Občine Beltinci Marko Virag, ki je spomnil, da Beltinci živijo s kulturno dediščino. Veseli ga, da imajo mladi možnost spoznavati to kulturno dediščino tudi preko tovrstnih dogodkov. “V občini maksimalno podpiramo vse tisto, kar je povezano s kulturno dediščino in vse skupaj, kar z njo sovpada,” je dejal in poudaril pomen vrednot, ki so jih naši predniki ob skupnih delih živeli in s preko katerih lahko sedanjo družbo potegnemo naprej. Med nesnovna kulturno dediščino, ki je neposredno povezana z Beltinci, spada Postavljanje majoša v Gančanih, še vedno živa plesa Sotiš in Šamarjanka, od letošnjega leta naprej pa tudi prekmurski Pozvačin.
V nadaljevanju je spregovoril direktor Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudalin, ki je v nagovoru izpostavil, koliko znanja in veščin, ki jih lahko opazimo med samo vožnjo po Prekmurju. “Zdrznem se ob tem, da moramo ta znanja in veščine predati naprej.” V okviru tovrstnih dogodkov lahko preko nekoga starejšega, ki to še obvlada, predamo mlajšim.
Direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci Gabrijela Küzma je predstavila potek 30 dogodkov, ki se bodo 23. septembra zvrstili v Beltincih, popoldan ob 17:00 uri pa bo slavnostna otvoritev. Podrobnejši pregled dogodkov je na ogled na spletni povezavi ZTKŠ Beltinci.
Nataša Gorenc, koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je poudarila, da so ti dnevi priložnost, da ljudje odkrivajo, kako pomembna vrednota je kulturna dediščina. Po 170 krajih po Sloveniji in zamejstvu se bo namreč zvrstilo okrog 450 dogodkov, od tega kar 70 v pomurski regiji. To nas po številu dogodkov na število prebivalcev že nekaj let uvršča v sam vrh med 48 evropskimi državami. “V projektu sodeluje okrog 500 organizacij, 25.000 otrok in mladih, 1.500 mentorjev, prireditev pa letno privabi več kot 50.000 obiskovalcev,” je v številkah prireditev orisala Gorenčeva. Več o celotnem dogajanju širom po Sloveniji in v zamejstvu najdete na strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
M.Z.
