Vlada vložila svoj, veliko slabši predlog
Spomladi so poslanci Slovenske demokratske stranke s prvopodpisanim Andrejem Hoivikom poslali v obravnavo po skrajšanem postopku predlog novele zakona o štipendiranju. Novela med drugim predvideva, da bi dijaki in študentje, ki prihajajo iz socialno šibkih okolij in so zato upravičeni do državne štipendije, ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko hkrati prejemali tudi Zoisovo štipendijo.
Na podlagi obstoječega zakona o štipendiranju se štipendiji izključujeta in se mora upravičenec, ki je upravičen do obeh, opredeliti, katero bo prejemal oziroma kateri se bo odpovedal. “Socialno ogroženim moramo omogočiti, če so ob tem tudi nadarjeni, da imajo enaka izhodišča kot tisti, ki pač ne prihajajo iz tako socialno ogroženih okolij,” je ob predstavitvi novele pojasnil Hoivik.
Predlog novele zaradi vsesplošnega pomanjkanja delavcev na določenih področjih predvideva tudi dvig štipendij za deficitarne poklice. Štipendija trenutno znaša 118,48€ mesečno, s potrditvijo novele pa bi se ta štipendija dvignila na 150€ mesečno.
Državni svetniki so predlog novele zakona podprli, vlada Roberta Goloba pa predloga ne podpira, zato so poslanci koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica (Sara Žibrat, Damjan Zrim in Miha Kordiš) danes tik pred sejo parlamentarnega odbora predstavili svoj predlog, ki sicer predvideva združitev državne in Zoisove štipendije, ne opredeljuje pa štipendij o deficitarnih poklicih.
Kot razlog za zavrnitev predloga SDS vlada navaja nesposobnost izvedbe zakona predvsem z vidika informacijske tehnologije. Izvedba po mnenju vlade predstavlja korenit poseg v informacijski sistem centrov za socialno delo, česar aktualna vlada ni sposobna izpeljati do začetka naslednjega šolskega oz. študijskega leta.
Poleg tega predlagateljem očita pomanjkljivost, češ da predlog novele ne vsebuje podatkov o številu štipendistov na letni ravni, prav tako tudi ne vsebuje izračuna finančnih posledic za državni proračun. Vlada navaja, da predlog ne predvideva dodatnih sredstev, ki bi bili potrebni za hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije ter za povišanje mesečnega zneska za deficitarne štipendije, čeprav je predlagatelj finančne posledice novele zakona ocenil v višini od dva do tri milijone evrov v letošnjem letu in v nadaljnjih treh ali štirih letih v višini sedem milijonov evrov, kar predstavlja manj kot 10-odstotno povečanje izdatkov iz naslova štipendiranja.
Več kot očitno smo ponovno priča nesposobnosti vlade Roberta Goloba, da najranljivejšim skupinam slovenske družbe omogoči lažje premagovanje finančne in gospodarske krize. Sistemske rešitve na področju štipendiranja so vse tri vladne stranke napovedovale že pred volitvami, sedaj pa smo vedno znova priča pojasnilom, zakaj se nečesa ne da spremeniti, napovedane rešitve pa se vse bolj odmikajo.
M.Z.
