Včeraj, ob svetovnem dnevu učiteljev, so izjemne učiteljice, učitelji, profesorice, profesorji in osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami prejeli najvišje nagrade Republike Slovenije na področju šolstva
Nagrade sta podelila minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič in predsednik odbora za podeljevanje nagrad dr. Boris Aberšek. Slavnostna govornica je bila predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
Tema letošnjega svetovnega dneva učiteljev je »Preobrazba izobraževanja: samo z učiteljicami in učitelji«. Letošnje nagrajenke in nagrajenci so s svojim delom zagotovo prispevali h kakovostnim spremembam in razvoju na področju vzgoje in izobraževanja. Podeljenih je bilo 11 nagrad, in sicer pet za življenjsko delo in šest za izjemne dosežke.
Prejemnice in prejemniki nagrade za življenjsko delo:
- Damijana Gustinčič (področje osnovnega šolstva)
- Marjetka Bizjak (področje srednjega šolstva)
- Miha Boltežar (področje visokega šolstva)
- Jelena Horvat (področje izobraževanja otrok s posebnimi potrebami)
- Štefan Istvàn Varga (področje dvojezičnega šolstva)
Prejemnice in prejemniki nagrade za izjemne dosežke:
- Nermin Bajramović (področje osnovnega šolstva)
- Uroš Ocepek (področje srednjega šolstva)
- Sonja Rutar (področje visokega šolstva)
- Mirko Prosen (področje visokega šolstva)
- osnovna šola Milke Šobar – Nataše (področje izobraževanja otrok s posebnimi potrebami)
- Ivan Florjanc (področje glasbenega šolstva)
Komisijo za izbor je vodil prof. dr. Boris Aberšek, člani pa so bili dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, dr. Andrej Brodnik, mag. Majda Zaveršnik Puc, Janja Bogataj, Vlasta Sagadin, mag. Marko Strle, Nina Jelen in Bernarda Trstenjak.
Nagrado za življenjsko delo na področju dvojezičnega šolstva je prejel tudi dolgoletni lendavski učitelj in ravnatelj Štefan Istvàn Varga. Njegova poklicna pot se je začela leta 1980, ko se je kot predmetni učitelj zgodovine in geografije zaposlil na dvojezični Osnovni šoli Genterovci. Po šestletnem obdobju poučevanja je postal najprej vršilec dolžnosti ravnatelja, leto zatem pa ravnatelj te šole.
Ko so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pojavile težnje po njeni ukinitvi, je vztrajal pri viziji za ohranitev šole in smiselnosti delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove na občutljivem dvojezičnem območju. Uspelo mu je izvesti obnovo in dograditev šole ter s tem
omogočiti njen nadaljnji razvoj. Štefan Istvàn Varga je ves čas dejaven na področju oblikovanja politike dvojezičnega šolstva. Ključno je prispeval k njeni vsebinski prenovi. Kot dolgoletni član strokovnega sveta za splošno izobraževanje za področje dvojezičnega šolstva skrbi za uresničevanje manjšinskih pravic učencev obeh narodnih manjšin.
Po njegovi zaslugi se je v prvo triletje dvojezične osnovne šole uvedel model »OPOL« ali vezava jezika na vzgojitelja oziroma učitelja, ki delata v tandemu po načelu ena oseba – en jezik. V dvojezični pouk II. In III. Triletja, kakor tudi v dvojezični pouk dvojezične srednje šole model jezikovnih učnih skupin. Prvič v zgodovini dvojezičnega šolstva so bili zagotovljeni tudi dvojezični učbeniki za predmetno stopnjo dvojezične osnovne šole, kakor tudi za dvojezično srednjo šolo.
Štefan Istvàn Varga se je nato po več kot dvajsetletnem opravljanju vodstvene funkcije vrnil na delovno mesto učitelja zgodovine in geografije. Svoje delo je posvetil pripravi učbenikov za dvojezični pouk, v zadnjem času predvsem interaktivnih, kar se je v času epidemije, torej pouka na daljavo, izkazalo za zelo uspešno.
Štefan Istvàn Varga je zelo aktiven tudi na lokalni ravni. Svoje znanje in čas namenja delovanju v različnih organih lokalne skupnosti in svetih zavodov, hkrati je tudi uradni izvedenec Upravne enote Lendava za sklepanje zakonske zveze v slovenskem in madžarskem jeziku
Med prejemniki nagrad je tudi sedaj že upokojeni glasbeni profesor, ki je s Prekmurjem povezan na poseben način. Nagrado za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva je prejel mag. Ivan Florjanc, je po končanem dodiplomskem študiju na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani odšel na izobraževanje v Rim na Papeški inštitut za sakralno glasbo, kjer je še drugič diplomiral ter nato magistriral. Po dokončanju študija se je udeležil tudi številnih mojstrskih tečajev.
Kmalu je začel poučevati na drugi od svojih alma mater, na Papeškem inštitutu za sakralno glasbo, kjer je bil ob prelomu tisočletja izvoljen v naziv rednega profesorja. Ob približno istem času je dobil mesto visokošolskega učitelja na svoji prvi almi mater, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Upokojil se je z že drugim nazivom rednega profesorja.
Ob pedagoškem delu so pomembni tudi njegov skladateljski opus, raziskovalno delo in delo v brezštevilnih strokovnih žirijah in komisijah od akademije do Evrope. Poudariti je treba tudi njegovo vlogo v nacionalnih strokovnih telesih za glasbeno šolstvo. Pri delu na institutu je kot mentor pomagal dobremu ducatu študentov.
V tujini pridobljene izkušnje je izkoristil ob bolonjski prenovi študija na akademiji, zlasti poseben je njegov pečat v okviru dela na
Oddelku za sakralno glasbo, in sicer na področju kompozicije ter v zaključnem delu, ki sestoji iz pisnega glasbenoanalitičnega dela, lastne skladbe in javnega nastopa, ki vključuje tudi lastno skladbo. Pri zaključnih delih je bil mag. Ivan Florjanc poleg devetnajstim predbolonjskim študentom tudi mentor dvanajstim bolonjskim magistrandom. Mag. Florjanc je bil tudi mentor enemu doktorandu.
Mag. Florjanc je avtor skladbe Müra je zašepetala, za katero je besedilo v času Pariške mirovne konference zapisal Jožef Klekl st.. Florjanc je Kleklovo besedilo leta 2006 na pobudo takratnega beltinskega župnika Alojza Benkoviča uglasbil, svojo krstno izvedbo pa je delo doživelo ob koncu maše za domovino, ki jo je daroval kardinal Rode neposredno pred prvo državno proslavo ob Dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 16. avgusta 2006 v Beltincih.
Skladbo smo Prekmurci dobesedno posvojili, od takrat se je zvrstilo že več izvedb v manjših zasedbah, zadnjič pa smo jo v izvedbi priložnostnega orkestra in združenih pomurskih cerkvenih pevskih zborov slišali ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 16. avgusta 2019 v Beltincih. Skladbo lahko slišite na spodnjem posnetku takratnega dogajanja v Beltincih od 33 minute in 45 sekund naprej.
M.Z.
