26. maja letos se je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh odpravila na službeno pot v Ženevo. Pri vožnji proti dunajskemu letališču pa je službeno vozilo ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP) storilo prekršek – zaradi prehitre vožnje ga je po naših informacijah ujel radar. Zato je ministrstvo julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek.
A je ministrstvo za digitalno preobrazbo namesto informacije avstrijski policiji poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju. V njem je veleposlaništvo pozvalo, naj pristojne avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega pregona oziroma kaznovanja voznika. Kot razlog za takšno zaprosilo je navedlo, da je bil na avstrijski avtocesti zastoj, zato je službeno vozilo ministrstva obtičalo v koloni. Da ministrica z delegacijo ministrstva (iz gradiva vladi je sicer razvidno, da je bila v delegaciji le ena zaposlena) ne bi zamudila leta, pa je bil voznik službenega avtomobila “primoran prižgati modre luči”.
Ob tem, ko se je želelo ministrstvo za digitalno preobrazbo izogniti kazni za prehitro vožnjo, je torej v dopisu, ki ga je podpisala državna sekretarka Aida Kamišalić Latifić, razkrilo, da se je ministrica Stojmenova Duh po avstrijski avtocesti peljala z modrimi lučmi. Kar pa – kot je razbrati iz navedb ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) – razen v primeru, ko je slovensko vozilo vključeno v tujo varovano kolono, ni dovoljeno.
To je slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina v odgovoru ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je bil usklajen z MZEZ, tudi jasno zapisal. Poudaril je, da v situaciji, v kateri se je znašla ministrica Stojmenova Duh, uporaba modrih luči ni dovoljena niti v Sloveniji, na ozemlju tuje države pa jih slovenska vozila sploh ne bi smela uporabljati.
Veleposlanik: Z vidika ugleda Slovenije poravnajte kazen
Z vprašanjem, kako je z uporabo modrih luči na vozilih slovenskih ministrstev v tujini, smo se obrnili tudi na slovensko policijo. Dejali so nam, da zakonodaje, ki v Avstriji ureja področje uporabe modrih luči na vozilih s prednostjo, ne poznajo. Ob tem pa so dodali, da “v Sloveniji tuji državni organi na svojih vozilih ne smejo uporabljati teh signalov, razen v primerih čezmejnega zasledovanja pobeglega vozila, ki je urejeno z bilateralnim sporazumom med posameznima državama”.
Kot so povedali na zunanjem ministrstvu, so glede zaprosila ministrstva za digitalno preobrazbo, naj veleposlaništvo na Dunaju pristojne avstrijske organe zaprosi za odstop od morebitnega pregona prekrška, veleposlaništvu na Dunaju posredovali usmeritve. Te pa so bile, da MZEZ ne vidi ustrezne pravne podlage za oprostitev kazni. “Vozilo je vozilo samo, torej ni bilo vključeno v varovano policijsko kolono, in je zato lahko vplivalo na hitrost vožnje,” je navedlo zunanje ministrstvo. Veleposlaništvu v Avstriji je predlagalo, naj ministrstvu za digitalno preobrazbo svetuje, “da z vidika ugleda Republike Slovenije kazen poravna”.
MZEZ smo še vprašali, ali so se ministrstva doslej že obračala na veleposlaništvo z željo, naj organe tuje države pozove k odstopu od morebitnega pregona. Je takšno ravnanje morda pogosta praksa?
“Da, vendar izključno v primerih, ko je tuja država najvišjim slovenskim predstavnikom zagotovila varovano policijsko spremstvo in voznik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, ni mogel vplivati na hitrost varovane policijske kolone,” se je glasil odgovor zunanjega ministrstva.
Ministrica s prstom kaže na Generalno policijsko upravo
Medtem ko tudi nekateri aktualni ministri ravnanje Stojmenove Duh ocenjujejo kot “nedopustno”, pa ta vztraja, da na ministrstvu niso naredili nič narobe. Ob tem pa s prstom kaže na Generalno policijsko upravo in na tamkajšnji Center za varovanje in zaščito (CVZ), ki mu je ministrstvo za digitalno preobrazbo v vednost poslalo dopis, naslovljen na veleposlaništvo na Dunaju. “Zaposleni na ministrstvu so ravnali v skladu z ustaljenim protokolom sodelovanja s Centrom za varovanje in zaščito. Voznik je modre luči v dani situaciji (daljši zastoj) vklopil šele po posvetovanju z inšpektorjem tega centra, ki mu je tako ravnanje svetoval,” so navedli na resorju za digitalno preobrazbo.
Zapisali so še, da so tudi zaprosilo veleposlaništvu na Dunaju, naj se obrne na pristojne avstrijske organe, posredovali v skladu z usmeritvami Generalne policijske uprave.
Na policiji so komunikacijo voznika Stojmenove Duh z inšpektorjem Centra za varovanje in zaščito potrdili. A dodali, da je dosedanje preverjanje pokazalo, da ostale navedbe ministrstva za digitalno preobrazbo ne držijo.
“Ne glede na vsebino komunikacije zgoraj omenjenih oseb pa gre v konkretnem primeru za ugotavljanje individualne odgovornosti voznika za prekršek. Tudi slovenska policija postopa enako, če je pri nas ugotovljen prekršek in je lastnik vozila tuja pravna oseba ali državni organ,” so izpostavili na policiji.
Voznik, ki naj bi rad uporabil modro luč
Tudi po besedah nekaterih naših virov naj bi komunikacija med voznikom Stojmenove Duh in inšpektorjem CVZ potekala drugače, kot je opisalo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Kot so dejali naši sogovorniki, naj bi inšpektor CVZ vozniku pojasnil, da v tujini ne sme uporabiti modrih luči, če se bo za to vendarle odločil, pa je odgovornost njegova. Prav tako je v policijskih vrstah mogoče slišati, da se voznik, ki vozi ministrico Stojmenovo Duh, tudi v Sloveniji rad zateče k uporabi modrih luči – verjetno ne brez navodila oziroma soglasja ministrice.
In kako je po usklajenem nasvetu MZEZ in veleposlanika Geržine, naj avstrijskih organov v dobro ugleda Slovenije ne zaprosi za oprostitev plačila kazni, temveč to poravna, ukrepalo ministrstvo za digitalno preobrazbo?
“Voznik, ki je omenjenega dne vozil službeno vozilo ministrstva, je avgusta letos avstrijskim organom posredoval vse potrebne informacije, na podlagi katerih doslej ni bilo ugotovljenih nepravilnosti,” so za N1 povedali na resorju, ki ga vodi Stojmenova Duh.
vir: N1
