Murska Sobota se uspešno preobraža v pravo regijsko središče, ki je vse bolj privlačno tudi za podjetnike in obiskovalce. Pomemben vzvod v tej preobrazbi je prostorska politika: prenova degradiranega območja gramoznice v Soboško jezero s parkom in regijskim predstavitvenim objektom Expano lahko velja za primer dobre prakse revitalizacije. Prostorska politika igra pomembno vlogo tudi pri uvajanju trajnostne mobilnosti. Tako so vsaj zapisali ob podelitvi nagrade Zlati kamen, ki jo je občina prejela marca letos. Ob tem so dodali, da Murska Sobota pri svojem razvoju pogosto pionirsko uvaja nove in inovativne prijeme, kraj pa je uspešno prebrodil zelo hudo krizo in je tudi po merljivih kazalnikih med tistimi, ki so napredovali najbolj.
Kot so zapisali ob podelitvi nagrade, ima prostorska politika v zdaj (še) veljavni strategiji osrednje mesto in je povezana z eno od štirih prednostnih usmeritev (reurbanizacija in revitalizacija degradiranih območij). V strateškem dokumentu iz leta 2020 ugotavljajo, da se mestne funkcije selijo iz središča na obrobje in da je izkoriščenost notranjih urbanih površin slaba. To je tudi posledica »napak, narejenih v preteklosti«. Strategija zato meri na prenovo mestnega središča in močno poudarja pomen oživitve degradiranih površin (primer je gramoznica s Soboškim jezerom in razvoj zelenih površin). Mesto potrebuje trajnostno urbanistično načrtovanje, prostorska politika mora biti tesno povezana s politiko trajnostne mobilnosti, upoštevati mora tudi potrebe skupin, kot so prebivalci z gibalnimi oviranostmi. Razvoj je v veliki meri sledil tem smernicam: največji projekt občine je (ob gradnji vodovodnega omrežja) prav temeljita prenova mestnega središča, veliko skrb so namenili degradiranim območjem in zapuščenim stavbam, pri čemer so precej zvesto sledili smernicam razvojne strategije.
20 odstotkov več kolesarskih površin kot leta 2018
Kot so povedali na občini, je Mestna občina Murska Sobota v obdobju zadnje finančne perspektive pospešeno razvijala cestno in prometno infrastrukturo s poudarkom na trajnostnih oblikah mobilnosti na način, da je bolj prijazna pešcem in gibalno oviranim, vožnja s kolesi pa bolj varna, udobna in privlačna za kolesarje. Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo je bilo v letu 2022 v občini 14.954 metrov javnih poti za kolesarje, kar je dvajset odstotkov več kot leta 2018. Z ureditvijo kakovostnih površin za kolesarje želi občina povezati izhodišča in cilje za vse vrste kolesarskega prometa ter prebivalce spodbuditi, naj krajše razdalje za vsakodnevne aktivnosti in opravke opravijo s kolesom ali peš. Na ta način lahko naredijo največ prav zase, za svoje zdravje, za okolje in tudi za prihranek pri potovalnih stroških, pojasnjujejo na občini.
Prav tako je mestna občina v okviru prenove mestnega središča južni del Slovenske ulice oblikovala kot skupni prometni prostor, kjer imajo prednost do uporabe površin zlasti kolesarji in pešci, ulica pa vedno bolj postaja prijeten prostor tudi za druženje.
Velik potencial povezanost mesta in naselij
»Vsega nam še ni uspelo izgraditi, v prihodnje bo tako treba vzpostaviti manjkajoče odseke v mestu in s tem skleniti kolesarsko mrežo. Velik potencial predstavlja povezanost mesta in naselij, saj še manjkajo nekatere kolesarske povezave do zalednih naselij in sosednjih občin, ob tem bo treba odpraviti konfliktne točke znotraj že zgrajenega kolesarskega omrežja.«
V pripravi je nova občinska celostna prometna strategija, ki bo predvidoma zaključena konec letošnjega leta. »Spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporabe javnega potniškega prevoza in souporabe avtomobila, kombinacija vsega naštetega ter sočasno načrtovanje vseh transportnih podsistemov bodo temelji, na katerih bo temeljila nova občinska celostna prometna strategija mesta, ki bo posebno pozornost namenila najšibkejšim udeležencem v prometu. Glavna izziva ostajata postopno spreminjanje potovalnih navad občanov ter spodbujanje prehoda k trajnejšim oblikam mobilnosti ter k prestopu z avtomobila na kolo, avtobus, železnico in hojo.«
Kmalu nova trajnostna urbana strategija
Sicer Mestna občina Murska Sobota nadaljuje s celovito urbano prenovo kot učinkovitim odzivom na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, varovanje naravnih virov in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja. Prenova vključuje oblikovanje prometnih strategij, ki spodbujajo uporabo javnega prevoza in kolesarjenja, razvoj zelene infrastrukture, kot so parkovne površine in zelene strehe, ter integracijo digitalnih tehnologij za pametnejše urbanistično načrtovanje. Prav tako je pomembno zagotoviti vso potrebno komunalno opremo s predhodno pridobitvijo zemljišč na nepozidanih stavbnih zemljiščih z že sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti, ki omogočajo gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov.
vir: Natalija Kreft, Soboške novine, julij 2024
