Nuša Titan in Damjan Kuzma, ki v zadnjem času ustvarjata pretežno kot duo, z raznolikim repertoarjem popestrita marsikatero slovesnost. Sicer sta zaposlena kot učitelja glasbe na glasbeni oz. osnovni šoli, čas za pogovor smo imeli šele med prazniki.
Sta od malih nog vedela, da bosta glasbenika, ali je odločitev padla pozneje?
V domačem, družinskem okolju, sva že v otroških letih kazala navdušenje do glasbe in hitro prijela za inštrumente. Srednjo glasbeno šolo sem že obiskovala v Mariboru, Damjan pa je po zaključku Gimnazije Murska Sobota bil že vpisan na pravno fakulteto, a si je zadnji teden premislil in šel študirat glasbo na Oddelek za glasbo Pedagoške fakultete v Mariboru.
Kaj vama pomeni glasba?
V življenju sva šla skozi različna obdobja pomena glasbe in misliva, da se to pri mnogih glasbenikih spreminja. V srednji šoli in kasneje na študiju predelaš skladbe in snov, ki ti morda niso posebej všeč, ampak rabiš ocene. Potem sva začela službo kot profesorja glasbe in hitro ugotovila, da z veseljem ustvarjava z mladimi. Ob ustvarjanju v skupni zasedbi dueta pa z ljudmi deliva tudi svoje dolgoletne sanje – ustvarjanje na odrih.
Kaj vaju naredi drugačnega od ostalih glasbenikov?
Vse glasbenike ceniva in meniva, da v resnično iskreni glasbi ni tekmovanja in primerjanja med glasbeniki. Morda sva malenkost drugačna v tem, da v zasedbi dueta lahko kombinirava večje število inštrumentov (violina, klavir, bariton, kitara, harmonika, orgle, vokali) in zato ne rabiva kombija, v avtomobilu pa ostane še veliko prostora za opremo oddiha, ki ga velikokrat kombinirava na lokacijah, kjer igrava (smeh).
Vajini dosedanji uspehi?
Največji uspeh življenja se nama zdi takrat, ko delaš to, kar imaš rad in enostavno uživaš. Sva pa zelo vesela, da sva z leti pridobila veščine, zaradi katerih lahko nastopava ob večjih in zahtevnejših prireditvah, tudi z različnimi orkestri, protokolarnimi službami in radijskimi ter televizijskimi mediji. Ostati miren in sproščeno odpeti oz. odigrati v izjemno stresnih in zahtevnih dogodkih – tudi to je po najinem mnenju uspeh. To, da ti nastop, zaradi katerega še pred leti nisi mogel spati prejšnjo noč, pomeni sproščeno ustvarjalno okolje, je zelo prijeten napredek in sprememba.
Verjetno imata še kakšne neizpolnjene profesionalne želje?
Zdi se nama, da v glasbenem svetu počasi izgublja pomen »plehka« glasba, ki ljudi poneumlja in glasba, ki se gleda z očmi. Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni tudi glede takega, glasbenega manipuliranja in postavljajo čedalje višje kriterije. Najina želja je vedno ta, da ljudje preko glasbe dobijo sporočilo. Sporočilo, zaradi katerega bodo po koncertu boljši ljudje, ki bodo naredili boljši svet.
Kako je koronska kriza vplivala na vajino glasbeno ustvarjanje?
V najinem ustvarjanju se ni kaj dosti spremenilo, razen v obdobju popolnega zaprtja dogodkov. Ustvarjava poroke in dogodke, kjer je običajno prisotnih manj ljudi, tako da sva veliko nastopala, dodatno pa sva začela nastopati tudi preko spletnih video aplikacij in se z glasbenimi točkami vključevala v različne konference, simpozije ter kolektivna izobraževanja in seminarje različnih fakultet in drugih institucij.
Kako poteka vajin običajni delovni dan?
Vse je lažje, ko je dan vnaprej vsaj približno splaniran, zelo pomembna je organizacija in beleženje vaj, službenih obveznosti ter glasbenih dogodkov. Pri tem si zelo pomagava.
Brez koga danes ne bi bila to, kar sta?
Zagotovo so na najini poti pomembno vlogo odigrali starši, saj brez njihovih logističnih in na začetku tudi materialnih pomoči (študentski domovi, prvi inštrumenti, prva ozvočenja) ne bi pot potekala tako kot je oz. bi potekala veliko počasneje. Hvaležna pa sva tudi ravnateljem šol, kjer sva zaposlena, saj so med prošnjami za zaposlitve sprejeli ravno naju. Tega nikoli ne bova pozabila, tudi če kdaj več ne bova tako vpeta v šolstvo kot sva sedaj.
Svoje znanje prenašata na mlade rodove?
Oba učiva veliko število mladih in vesela sva, ko jih vidiva na odrih, ob domačih praznovanjih, kulturnih dogodkih v njihovih okoljih… Zgodi se tudi, da učenec prekaša svojega profesorja v določenem segmentu in to je odlično. Profesorji iz pravega testa takim učencem čestitajo in se jim poklonijo, z zavedanjem, da so na poti življenja takega učenca odigrali izjemno vlogo.
Kaj najbolj pogrešata na slovenski glasbeni sceni in kaj bi spremenila, če bi imela to moč?
Zdi se nama, da se počasi tudi naša, slovenska glasbena scena spreminja. V ospredje počasi prihajajo zasedbe, ki imajo sporočilno vrednost in prav je tako. Izjemno vesela sva, ko si 14 letniki pojejo »Na planini je živel« ali kakšno prekmursko ljudsko pesem. Pojdite malo na veselico ali večerni nastop v Avstrijo, Srbijo ali na Hrvaško in v enem večeru preštejte slovenske pesmi. Težka bo (smeh). Imava veliko dobrih glasbenih prijateljev iz teh držav in sami nama priznajo, da Slovenci premalo cenimo svoje in poveličujemo tuje.
Zaupajta nam, kakšna glasba vama je še všeč, kaj zajema vajin repertoar.
V zadnjih dveh sezonah sva veliko izvajala skladbo iz obdobja 70` in 80`. Odziv je bil neverjeten. Repertoar zajema tudi musical, opero, slovensko ljudsko glasbo in popevke, skratka ogromno možnosti, ki jih prilagajava glede na željo naročnika oz. publike.
Po čem ocenjujeta, da je vajin nastop bil dober?
Odziv publike je zelo točen »indikator«. Poslušati svoje občutke pa še bolj. Enostavno občutiš, težko je opisati z besedami. Gre za vibracije, energijo, ki se pretaka med nastopajočimi in publiko. Predvsem je potrebno poslušalcem dati jasen signal, da nisva nekaj več od njih, ker sva na odru. V bistvu so naju ravno oni ustvarili, torej je najina glasba le delček najina, večji del pa je od publike. Veliko spoštovanje do publike je osnovno vodilo najinega ustvarjanja.
Kako gledata na družabna omrežja? Jih pogosto uporabljata?
Njihova vloga in pomen je odvisen od načina uporabe. Nimava nobene potrebe, da bi vsak dan objavljala kaj je na krožniku in kam greva na sprehod. Zdi se nama, da ljudje imajo pametnejše delo. Se pa nekajkrat na leto zahvaliva publiki in povzameva dogodke, predvsem pa vsako objavo poveževa v neko zgodbo in sporočilo. Objavljati nove trepalnice in lasne vložke brez razloga se nama ne zdi koristno, preveč je tega, vse to so prikriti pritiski na naše mladostnike.
Za vaju je torej življenje glasba in glasba življenje …
Tako močno sva vpeta v glasbo, da zapisano res drži.
Imata kdaj tremo pred nastopom?
V zadnjem obdobju ne več toliko kot pred leti. S številom nastopov trema upada, predvsem pa je pomembna pripravljenost. To pa se doseže tudi tako, da pošteno in iskreno večkrat poveva »žal ne bo šlo ta vikend«. Trema pride takrat, ko te je strah pred prihodnjimi nastopi oz. ko dobiš občutek, da več ne obvladuješ svojega koledarja in obveznosti. Zelo pomembno je reči »ne« in s tem povečati kvaliteto nastopov tistim, ki jim nastop potrdiva.
Kako si napolnita baterije?
Prijetno Prekmursko okolje je povsem dovolj, imamo manjša jezera, imamo hribe, kolesarske poti. Počitek v domači dnevni sobi pa je tudi učinkovit polnilec.
Kakšne knjige najraje bereta?
Večina je povezana z motivacijo, osebnostno rastjo, učinkovitostjo, razmerjem med delom in počitkom. V najinem poklicu je izjemnega pomena optimalno razmerje ustvarjanja in počitka.
Vaju je v času epidemije kdaj pograbilo malodušje?
Niti ne. Sedaj sva že toliko »natrenirana«, da sva sposobna v trenutku prenesti tudi velike spremembe. Nič ni večno, tudi če si v veliki glasbeni aktivnosti vsak vikend in med tednom, potem pa pride obdobje ko cel mesec ni nastopov, se samo spomniš na vse kar je že bilo in s hvaležnostjo greš v nov dan. Tudi za take spremembe je potrebna priprava. Poznava pa kar nekaj glasbenikov, ki jih je epidemija žal tudi duševno zelo obremenila. Nikoli ne smeš svojega zdravja, počutja in sreče povezovati z zunanjimi uspehi, materializmom, nagradami ter ukvarjanjem z mnenji drugih ljudi. To je zelo nevarno početje.
Kaj vaju čaka v prihodnosti? So kateri projekti s katerimi lahko že zdaj razveselita svoje oboževalce?
Veliko načrtov imava, ampak vse lepo po vrsti, odvisno od časa in situacije v povezavi s Covidom. Pripravljava nov videospot (avtorsko skladbo), pripravljava pa tudi razširjeno zasedbo za koncerte in festivale.
Kaj bi sporočila našim bralkam in vsem svojim zvestim oboževalcem?
Živimo v svetu, kjer bi marsikdo rad, da ne poslušate svojega srca, ampak sledite umetno ustvarjenim smernicam marketinga, popačene sreče in ukrivljenih vrednot. Ne nasedajte. Vse to je igra, ki vam želi pobrati čim več kvalitetno preživetega prostega časa in ga spremeniti v nekvalitetno dirko za denarjem, slavo in kopiranjem umetnih nasmehov. Poslušajte svoje srce in delajte tisto, kar vas veseli in tisto, ob čemer se počutite odlično. Preprosto.
Nekaj malega o Nuši in Damjanu pa za pokušino lahko slišite in vidite tukaj.
M. Z.
