Vlada Roberta Goloba se je odločila za pripravo rebalansa proračuna za leto 2022. Pred obravnavo rebalansa v Državnem zboru je le-tega pregledal Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Po oceni fiskalnega sveta predlog rebalansa proračuna predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, zato predlog ministra Klemna Boštjančiča ocenjuje kot nerealističen, tvegan s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi neustrezen, saj so trenutne makroekonomske razmere še vedno relativno ugodne. Z izvajanjem predlaganega rebalansa se bodo povečala tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije.
Naloga fiskalnega sveta je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila in srednjeročno uravnotežene porabe. Predlog rebalansa sicer predvideva znižanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna z lanskih 3,1 milijarde na letošnji dve milijardi evrov, a je fiskalni svet zelo kritičen do dokumenta in fiskalne politike vlade. Znižanje primanjkljaja namreč izhaja iz povečanih prihodkov proračuna, saj nadaljnja rast gospodarstva in zaposlenosti skupaj z inflacijo povečujejo davčne prihodke.
Janševa vlada je zaradi koronakrize v lanskem letu izplačevala nadomestila za čakanje na delo in ostale transferje za blažitev krize, ki pa jih letos ni več. S tega razloga je znižanje primanjkljaja pričakovano in nikakor ni plod pametne finančne politike Golobove vlade. Spopad Janševe vlade s posledicami epidemije je evropska finančno pismena javnost ocenila kot odličnega, kar se je odražalo v rekordni gospodarski rasti in zelo nizki inflaciji.
Fiskalni svet ugotavlja, da predlog rebalansa predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, ki ni povezana z investicijskimi načrti, prav tako nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. “Obseg porabe naj bi se letos povečal za 11,4 odstotka oziroma za 1,2 milijarde evrov, kar bi bilo rekordno visoko,” ocenjuje fiskalni svet.
Predlog rebalansa ocenjujejo kot nerealističen, saj bosta proračuna za prihodnji dve leti v primeru manjšega primanjkljaja od predvidenega postavljena na previsokih osnovah. Če pa se poraba iz predloga rebalansa uresniči, pa je proračun tvegan s stališča racionalnosti porabe. Takšna fiskalna politika povečuje tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.
M.Z.
