Izbris Pahorja je milo rečeno nerazumen in skrajno nerazumljiv

Letošnji Frankfurtski knjižni sejem (FKS), ki bo potekal med 18. do 22. oktobrom, bo že 75. po vrsti. Tokratni sejem namerava v polarizirajočih časih mednarodnih prelomov ponuditi prostor za razumevanje in dialog ter v svet poslati pomembna literarna in družbenopolitična sporočila. In na njem bo častna gostja prav Slovenija, ki je ta naziv prevzela lani od Španije. 

Španija se je lani predstavljala pod sloganom Iskriva ustvarjalnost, Slovenija pa bo mednarodnim založnikom in bralcem svojo knjižno ustvarjalnost predstavila s sloganom Satovje besed. Glavne teme Slovenije naj bi bile inovativnost in ustvarjalnost majhnih založb, pomen branja knjig ter evropska jezikovna raznovrstnost. Slovenija naj bi tako pripravila 250 dogodkov ter predstavila 65 piscev, od tega 34 avtoric in 31 avtorjev.

V ospredju bodo po besedah kuratorja programa Mihe Kovača avtorji z največ prevodi v tuje jezike, med njimi v nemščino. Pri tem je izpostavil Slavoja Žižka, Evalda Flisarja, Draga Jančarja, Gorana Vojnovića, Aleša Štegra, Lilo Prap, Manico Musil, Jano Bauer. Predstavili naj bi tudi tudi zamejske avtorje, kot so Florjan Lipuš, Dušan Jelinčič in Maja Haderlap, žanrsko literaturo ter nekaj že preminulih avtorjev, med njimi Slavka Gruma, Srečka Kosovela, Tomaža Šalamuna, Marušo Krese in Almo Karlin, ki ji bo v Haus am Dom posvečena posebna razstava.

Ob naštevanju avtorjev pa pridemo do presenetljivega podatka, da med navedenimi ni Borisa Pahorja. Nesporno je namreč, da je Boris Pahor slovenski in evropski umetnosti in kulturi po drugi svetovni vojni z močnimi eksistencialnimi in angažiranimi družbenimi vsebinami ter visokimi estetskimi in moralnimi standardi vtisnil pečat na tako globinski ravni, da mimo njega ne bo mogla niti globalizirana in tehnologizirana sodobnost. Iz navedenih razlogov ga nikakor ne bi smeli zaobiti. Izbris Pahorja iz seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu, je milo rečeno nerazumen in skrajno nerazumljiv. 

Nekdanji kurator Igor Grdina je podal pobudo, da bi bil zadnji sejemski dan v Frankfurtu posvečen prav Pahorju kot eni izmed zvezd letošnjega sejma. Po besedah Urške Perenič z ZRC-ja SAZU-ja je Miha Kovač, sicer oče Nike Kovač, kot član programsko-projektne skupine za letošnji Frankfurtski knjižni sejem zagotovo vedel za načrtovanje omenjenega dogodka, a je bil Boris Pahor očitno črtan s seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. 

Poslanci Slovenske demokratske stranke (SDS) so ogorčeni nad dejstvom, da bo na FKS lahko gostoval predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki se bo pogovarjal o povezavi med športom in literaturo, ne bo pa tam prostora za enega najbolj prevajanih umetnikov z visoko kvalitetnim literarnim opusom ter prejemnika priznanja Državljan Evrope, Borisa Pahorja. Zato je Poslanska skupina SDS vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo z obravnavo točke »Izločitev Borisa Pahorja s seznama slovenskih avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu«.

M.Z.