V organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine je na sejmu AGRA potekala delavnica neMOČ podeželja. To je bila delavnica o kakovosti življenja na podeželju, predstavitev dela treh partnerjev, Zveze slovenske podeželske mladine, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in stičišča Svarun.
Po besedah predsednice Zveze slovenske podeželske mladine Anje Mager vse izhaja iz neMOČi podeželja. O odnosih in s tem socialnih vprašanjih na podeželju se veliko govori, razreši pa zelo malo oziroma nič.
Rezultati projekta so vidni, a potrebujemo nov profil svetovanja na KGZS. V tem trenutku je prišlo do prve zaposlitve, ki se bo na KGZS s tem vprašanjem ukvarjala.
Stičišče Svarun bo pripravilo pozicijski dokument v zvezi z enakostjo spolov na podeželju, infrastrukturo, medgeneracijskim sožitjem in psihoterapevtsko podporo. Dokument bo podlaga za spremembe in posledično dvig kakovosti življenja na podeželju.
Zveza slovenske podeželske mladine je pripravila Srečanje zavezništva za kmetijstvo, v katerem sodelujejo predstavniki nevladnih organizacij, ki se povezujejo v okviru zavezništva za kmetijstvo. Ugotavljajo, da v Sloveniji pravzaprav ne vemo ali nočemo vedeti, kdo v Sloveniji kmetuje. “Ne ve se, kdo je tisti, ki si zares zasluži višjo podporo, kdo si mogoče zasluži samo drugačno podporo,” je povedala Magerjeva. Dejstvo je, da aktualna vlada tem problemom ni kos.
V najslabšem položaju zaradi kriz, okoljskih pritiskov in dejanskih podnebnih sprememb so tisti, ki se s kmetijstvom preživljajo.
V nagovoru na otvoritvi sejma je že predsednik Pahor vsem udeležencem položil na srce, da pri sklepanju dogovorov uporabijo zdravo kmečko pamet. A kaj, ko pri nas ta izraz razume vsak po svoje. Bo mladim uspelo iz akcije preiti tudi k dejanskim rezultatom? Glede na namero vlade, da decentralizacija in ustanavljanje regij ni njena prioriteta, je odgovor na dlani. Na podeželju živijo drugorazredni državljani.
M.Z.
