Med prejemniki tudi dva pomurska umetnika
Prešernova nagrajenca za leto 2023 sta multidisciplinarna umetnica Ema KUGLER in akademski slikar prof. Herman GVARDJANČIČ. Nagrado Prešernovega sklada leta 2023 pa prejmejo pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.
Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico, nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Skladatelj gledališke in filmske glasbe DRAGO IVANUŠA je nagrado prejel za projekte med leti 2019 in 2022. “Drago Ivanuša je eden najbolj dejavnih slovenskih skladateljev gledališke in filmske glasbe. Od leta 1991 je ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav in 23 filmov ter napisal številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre. Sodeloval je z nekaterimi najboljšimi slovenskimi režiserji (Sebastijan Horvat, Dušan Jovanović, Meta Hočevar, Janez Pipan, Barbara Hieng Samobor etc.) tako v slovenskih kot tudi tujih gledališčih (…).
Pomemben del njegovega dela je tudi ustvarjanje glasbe za sodobnoplesne predstave in sodelovanje z različnimi koreografi/njami: Iztok Kovač, Simone Sandroni, Sanja Nešković Peršin, Tanja Zgonc, Matjaž Farič in drugimi.
Ko je slovenska kinematografija v devetdesetih letih doživljala preporod, je ustvarjal s ključnimi filmskimi režiserji (Janez Burger, Jan Cvitkovič, Damjan Kozole etc.), danes pa sodeluje tudi z mlajšo generacijo najvidnejših filmskih ustvarjalcev (…). V avtorskem opusu skladatelja Draga Ivanuše najdemo skladbe za godalni kvartet, klavir, harmoniko, trobento, marimbo, klarinet, oboo, francoski rog, različne glasove, pevski zbor in simfonični orkester. Naj navedemo nekaj primerov: Uvertura (za godalni orkester), Karamazovi (za godalni kvartet), Povodni mož (za simfonični orkester), Kompozija (glasba za balet). (…)
Verjetno najbolj reprezentativni solo projekti Draga Ivanuše so: Hotel Ideal, Happy Birthday Dr. Ago, Ivanuša + Kugler Whitman, Dviganje glasu in Magnetik. (…) Režiser Sebastijan Horvat, njegov dolgoletni sodelavec, zapiše: ‘Glasba skadatelja Draga Ivanuše je ekspresivna, eklektična, nepredvidljiva, pa vendar konceptualna, zmeraj vpeta v notranje razloge, ki se povezujejo in komunicirajo s sodobnim poslušalcem, za katerega ima njegova glasba močno in natančno dramaturgijo ter vznemirljivo vsebino’.
Najpomembnejši projekti med letoma 2019 in 2022:
- La Bête Humaine: Drago Ivanuša – solo klavir. Projekt temelji na filmu Jeana Renoirja, posnetem leta 1938 po romanu La Bête Humaine (Človek zver) Émila Zolaja. Ivanuša izhaja iz postavke, da klavir »zelo natančno in celovito odzvanja družbo«, zato njegova glasba prinaša »glasbeni pogled na čas«, zvočni komentar današnjih napetosti. DRAGO IVANUŠA verjame, da klavir ravno zaradi svoje vloge in zgodovine najbolj natančno in kompleksno odzvanja družbo, njene konflikte in njeno lepoto.
- Anja Golob in Drago Ivanuša. Ideja projekta je združiti poezijo in glasbo na način, ki presega zgolj branje ob glasbi, temveč obravnava glasbo kot poezijo in v poeziji raziskuje njeno melodičnost in ritmičnost. ‘Poezija Anje Golob je glasba. Glasba Draga Ivanuše je poezija. Skupaj sta koncert. Globina neba’.
- MAGNETIK. Projekt MAGNETIK prinaša muziciranje samosvojih posameznikov, ki skozi Ivanuševe kompozicije iščejo privlačnost in nasprotja, skupnost in odmik. V glasbi se zrcali pogled na medsebojna razmerja in spore v našem hitro spreminjajočem se svetu in položaju posameznika sredi naraščajočega kaosa. (…) Drago Ivanuša je v intervjuju povedal naslednje: ‘Predstavljam si, da smo v naše mikrookolje – torej glasbeno zasedbo, preslikali družbo. To je bila ideja. Glasba je polna pravil, zahteva odgovorno ravnanje, kar pogrešamo v današnji kvazidemokraciji, ko ljudje dojemajo demokracijo le kot pravice, ne pa tudi kot odgovornost do skupnosti’.
- Glasba za gledališke projekte: ALI – Strah ti poje dušo W. Fassbinderja in CEMENT tetralogija H. Müllerja. Že sama trilogija CEMENT je dovolj, da Draga Ivanušo predstavi kot vrhunskega in večstranskega skladatelja, ker je v vsaki od teh treh predstav glasba na različen in samosvoj način pomemben element scenskega jezika.
Njegove kreacije na teh primerih prepoznavamo kot nepredvidljiva, pogumna dela z značilnim avtorskim podpisom, ki so poleg tega v popolni harmoniji z ostalimi elementi predstave. Za to vrsto senzibilnosti ne zadostuje le ‘dober posluh’, niti vrhunsko znanje in odprtost za divergentne glasbene stile, temveč predvsem sposobnost, da se uprizoritveno delo misli v svoji celovitosti. Drago Ivanuša je, skratka, neulovljivo mnogoplasten ustvarjalec (…). Horizontala njegove umetnosti gre vedno istočasno tudi globoko po vertikali. (…)«
(Odlomek iz obrazložitve: Komisija za uprizoritvene umetnosti – Jernej Lorenci)
Nagrado prejme tudi akademski slikar NIKOLAJ BEER za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022)
“Nikolaj Beer (rojen 1945) se že več kot štiri desetletja uvršča med najizrazitejše osebnosti slovenskega sodobnega slikarstva. Njegova ustvarjalnost se je pojavila kot izraz na novo obujenega geniusa loci panonske zemlje, vendar je s svojo docela avtentično izraznostjo daleč presegla lokalno raven, se uvrstila v vrh sodobne slovenske ustvarjalnosti in postala poseben, celo že brezčasen pojem prodorne ustvarjalne moči in nesporne slikarske kvalitete.
Akademsko izvrstno izšolani slikar in hkrati samoniklo elementarni ustvarjalec je z vsem svojim delom življenjsko zavezan rodni gorički pokrajini, kjer je dolgo živel in v otroštvu tudi sam pomagal pri delu na domači njivi. In prav tamkajšnja njiva je postala njegov osrednji krajinski motiv, zaznamujoč podobo neskončnega sveta; njena značilno slikovita razvihranost pa ni le optična senzacija, marveč je intenzivno dojeta skozi umetnikovo močno doživljajsko izkušnjo, ki razkriva njegov mistično prvinski odnos do zemlje in življenja.
Beerove ekspresivne njive dobesedno oživljajo iz umetnikovih gibko nakodranih sunkovitih gest kot živa bitja, pri čemer je očitno, da je umetnik »vangoghovsko« zvrtinčeni ritem svojih polj in drugih motivov vsrkal v svojo notranjost, podobno kot popotni romar srčno molitev, ko nosi svoj duhovni ideal vselej s sabo in se k njemu vedno znova vrača. (…)
Skozi Beerovo slikarsko, iz utripov narave zajeto čutnost se prikazujejo poduhovljeni prividi in v telesne prikazni spremenjena življenjska spoznanja; v umetnikovo strastno dojemanje žitnih in koruznih polj pa je zasajen njegov odnos do zemeljskega prerajanja, ki se razteza skozi hipne trenutke, prežete z njegovim strastnim karakterjem in vsakokratnim občutenjem, vseskozi pa z velikim življenjskim erosom, ki se mu slikar samodejno prepušča; hkrati pa na vse v življenju v svoji odmaknjenosti, ki se ne meni za prazna hlepenja sveta, motri iz modre kmečke distance svojih arhaičnih prednikov, ki so se izražali skozi izreke, v katerih so zajete biblijske modrosti.
Prav zaradi tega ustvarjalnega erosa, s katerim oživlja dinamiko narave, je Beer pred leti prejel na trienalu mesta Kranja na temo erosa v umetnosti prvo nagrado za svojo puhtečo njivo, doživel je pomembna kritiška priznanja večine najvidnejših kritikov, veliko premijo Pannonia na Madžarskem, Grumovo nagrado Zagorja ob Savi, plaketo za vrhunske dosežke v kulturi murskosoboške občine in nagrado Zveze društev slovenskih umetnikov za življenjsko delo in bil nasploh razpoznan za resničnega umetnika po božji volji. Razstave, za katere je predlagan, pa so z zelo sugestivnimi tudi najnovejšimi deli, slikami in številnimi krčevito slikovitimi risbami, znova potrdile njegovo veliko ustvarjalno moč, zato si umetnik Nikolaj Beer nagrado Prešernovega sklada zagotovo več ko zasluži.«
(Odlomek iz obrazložitve: akad. prof. dr. Milček Komelj)
M.Z.
