Kaj ima današnje Gibanje Svoboda skupnega z demokracijo in kaj ukrepi Golobove vlade s socializmom?
V letošnjem letu se nam več kot očitno obeta boj in mesarsko klanje med kapitalizmom in socializmom. Ukrepi aktualne vlade močno spominjajo na socializem, način uveljavljanja pa na nacizem, fašizem in komunizem.
Poskus utišanja vladi nenaklonjenih medijev in politizacija nacionalne televizije dajeta vtis, da Golobova vlada želi nekaj prikriti. Kar nekaj afer, ki so povezane s predsednikom vlade Robertom Golobom, kulturno ministrico Asto Vrečko, ministrom za delo družino in socialne zadeve Lukom Mescem ter drugimi vplivneži vladnih krogov, je čudežno potihnilo. Dokapitalizacija Gen-I je spregledana, afera spolnih predatorjev pometena pod preprogo. Zamenjani so celo kriminalisti, ki bi morali preiskovati omenjene nečednosti.
Tik pred padcem je vladni predlog zakona o finančni upravi, ki vsebuje diktatorske elemente in ga podpira le Gibanje Svoboda. Podporo sta mu odrekli celo Levica in SD. Zakon o dohodnini bo na na poziv 13 gospodarskih, delodajalskih, poslovnih in kmetijskih združenj in vložitvi procedure SDS in NSI pregledalo Ustavno sodišče RS. Po mnenju vseh treh zakon krši ustavne pravice vseh državljank in državljanov, saj uvaja “diskriminatorno obravnavo”, na kar naj bi že večkrat opozorile tudi pristojne službe.
Obrtnike, podjetnike in ostale gospodarstvenike skrbi ukrep vlade o dvigu minimalne plače, ki ga je predlagala Levica. Na to se je odzval predstavnik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik, ki je vladne ukrepe na področju gospodarstva označil za socialistične.
Vrnila mu je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je v pogovoru za Siol.net Pečečnika pozvala k malo manj kapitalističnemu razmišljanju. Pečečnik je namreč poudaril, da bi zaradi neučinkovitih vladnih ukrepov slovensko gospodarstvo že spomladi “lahko pokleknilo”. V tem primeru se nam zgodi v realnem sektorju socialna bomba, ki bo ob tej rasti življenjskih stroškov toliko bolj boleča. A predsednica Klakočar Zupančičeva zagotavlja, da bo za tiste poskrbela država. Ob tem seveda ne navede ene same informacije o načinu pomoči, ampak bralca skuša motivirati k temu, da se z malo manj denarja prav tako lahko preživi.
Veliko zanimanje je vzbudil tudi Dnevnikov intervju z Robertom Golobom, ki je pred neprijetnimi vprašanji dobesedno pobegnil. Se kaže boj med socializmom on kapitalizmom tudi v tem, da Golob ni želel odgovoriti na vprašanje o spogledovanju Gibanja Svoboda z Novo Slovenijo -Krščanskimi demokrati?
Slovenski narod se je pred dvaintridesetimi leti odločil za samostojno državo, v veliki meri je ta odločitev državljank in državljanov takratne socialistične države temeljila na zamenjavi družbenega reda. Ljudje so hrepeneli po SVOBODI in se odločili proti socializmu in komunizmu. Odločili so se za demokracijo. Kaj ima današnje Gibanje Svoboda skupnega z demokracijo in kaj ukrepi Golobove vlade s socializmom, boste presodili sami in gotovo občutili v svoji denarnici.
M.Z.
