Besedna zveza »slovenski narod« se je v slovenskem jeziku prvič pojavila prav v Prekmurju
Prekmurci so bili skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja, pri čemer je skorajda neverjetno, da so ves ta čas, torej dolgih devet stoletij, in ob vplivu drugih narodov, uspešno ohranjali slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva.
Dogodki v Prekmurju na poletne dni leta 1919 so dokaz, da obstoj in identiteta naroda nista odvisna od mednarodnih razmer, ampak od nacionalne zavesti. Združitev Prekmurcev z matično domovino ni bila enostavna in nikakor samoumevna, kljub temu, da je želja po vrnitvi k matični domovini med Prekmurci tlela stoletja.
Po koncu prve svetovne vojne so sledila pogajanja glede delitve ozemlja in risanja zemljevida nove Evrope, Evrope miru. Na pogajanjih je sodelovala tudi delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je med drugim na Pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi.
Svojo večstoletno neuresničeno željo so zapisali tudi v Bogojinsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da so vedno bili in bodo Slovenci in da prav zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji.
Idejo po združitvi z matično domovino je na Pariški mirovni konferenci z vso vnemo in ogromno znanja z dvema znanstvenima razpravama utemeljeval dr. Matija Slavič, član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije. Potem, ko je bilo Kraljevini SHS priznano Podravje z Mariborom, je delegacija SHS na predsedstvo mirovne konference naslovila prošnjo za vojaško zasedbo Prekmurja.
1. avgusta je bilo dorečeno, da sme vojska Kraljevine SHS zasesti Prekmurje, kar je ob občudovanju slovenskega prebivalstva storila 12. avgusta 1919. Nekaj dni kasneje, 17. avgusta 1919, se je v Beltincih pred cerkvijo odvila proslava, polna domoljubnih čustev, na kateri so uradno razglasili združitev Prekmurja z matično domovino. Zbralo se je več kot 20.000 ljudi, ki so z navdušenjem podprli združitev, vojaška oblast pa je predala upravo nad Prekmurjem civilnemu upravitelju.
Ob tej, za slovenski narod pomembni zgodovinski obletnici, ki jo kot državni praznik obeležujemo od leta 2006 dalje, je treba obuditi zgodovinski spomin in izraziti spoštovanje ter zahvalo prekmurskim Slovencem, ki so kljub dejstvu, da so dolga stoletja živeli izven meja svoje matične domovine, ohranjali kulturo, jezik in težnjo po ponovni združitvi s svojo matično domovino.
Dejstvo, da se je besedna zveza »slovenski narod« v slovenskem jeziku prvič pojavila prav v Prekmurju, še bolj intenzivno priča o tem, kako zelo prekmurski Slovenci plemenitijo slovensko narodno identiteto.
Dr. Milan Zver
