Pogosto že opuščeno in pozabljeno plesno izročilo je prenašal nazaj med ljudi
Folklorna dejavnost v Sloveniji je izgubila izjemnega človeka. V petek je umrl Mirko Ramovš, ki ga poznajo predvsem folklorniki doma in tudi v zamejstvu. Njegovo delo je pustilo na področju ohranjanja ljudske kulturne dediščine neizbrisen pečat.
Poklicno pot in življenje Mirka Ramovša je v času študija bistveno zaznamovala odločitev za sodelovanje v Akademski folklorni skupini France Marolt v Ljubljani, kjer je bil najprej plesalec, potem t. i. korepetitor in pomočnik umetniške voditeljice. Leta 1966 je bil zaradi svojega dela in izkušenj povabljen, da v Glasbenonarodopisnem inštitutu zasede mesto etnokoreologa. S spremljanjem folklornih skupin je raziskoval plesno izročilo in svoja opažanja posredoval širši javnosti.
Bil je predavatelj za južnoslovanske plese na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, stalni predavatelj za slovenske ljudske plese na Mednarodni ljetni školi folklora na Badiji na otoku Korčuli, hkrati je vodil številne seminarje za vodje folklornih skupin v Sloveniji. Od leta 1973 naprej je bil tesno povezan s takratno Zvezo kulturnih dejavnosti, pozneje Javnim skladom za kulturne dejavnosti, kjer je od leta 1981 naprej postal eden izmed vodilnih slovenskih usmerjevalcev na več področjih, povezanimi z ljudskimi plesi.
Ramovš je imel pomembno vlogo pri razvoju folklorne dejavnosti na Slovenskem in v nekdanji Jugoslaviji. Imel je svojevrsten odnos do poustvarjanja plesnega izročila v folklornih skupinah, ki so sledile njegovim zamislim in jih prenašale v prakso. Tako je ljubiteljska folklorna dejavnost Ramovša popeljala na poklicno pot raziskovalca
slovenskega plesnega izročila. V nekem intervjuju je dejal, da je njegov konjiček postal
od leta 1966 dalje še njegov poklic.
Kot etnokoreolog je pogosto že opuščeno in pozabljeno plesno izročilo prenašal nazaj med ljudi, predvsem na folklorne skupine, zaradi česar ga lahko uvrstimo kot najdejavnejšega raziskovalca plesnega izročila v Sloveniji. Po osnovni izobrazbi sicer slavist je do etnoloških znanj prihajal s terenskim raziskovanjem in študijem literature, spoznanja in svoje znanje pa je brez kančka zavisti delil z ljudmi, ki so jih bili pripravljeni sprejemati. Ukvarjal se je s tako imenovanim znanstvenim folklorizmom.
Mirko Ramovš je bil tesno povezan tudi s Prekmurjem, saj je v šestdesetih letih intenzivno raziskoval plesno izročilo Prekmurja in Porabja. Svoje zapise je izdal v knjigi Polka je ukazana, kjer so zelo natančno definirane koreografije posameznih plesov v več variantah ob zapisanih melodijah. Poleg seminarjev, ki jih je izvajal za mentorje folklornih skupin, smo ga vsako leto srečali tudi na Mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih.
S člani KUD Beltinci je sodeloval že v času, ko sta organizacijo festivala vodila Boris Žalig in Milica Šadl. Mirko je bil močna strokovna avtoriteta, njegovim stališčem so sledili mentorji folklornih skupin in plesalci. Obenem pa je v odnosu do ljubiteljev plesa bil preprost in vedno na voljo za posredovanje svojega znanja s področja plesnega izročila.
Zaradi njegovega izjemnega prispevka k razvoju folklorne dejavnosti požrtvovalnega sodelovanja pri organizaciji Mednarodnega folklornega festivala mu je Občinski svet Občine Beltinci leta 2011 podelil naziv “častni občan”.
M.Z.
