Odlikovanja so prejeli Miha Dovžan, Vlado Kreslin, Lado Leskovar, Oto Pestner in Andrej Šifrer
Miha Dovžan je prejel red za zasluge za življenjsko delo in izjemen prispevek k slovenski citrarski umetnosti. Odlikovanje je prevzel njegov sin, Miha Dovžan. Vlado Kreslin je prejel red za zasluge za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti. Vladimir Lado Leskovar je prejel red za zasluge za življenjsko delo in izjemen prispevek k slovenski popularni glasbi. Oto Pestner je prejel red za zasluge za izjemen pečat, ki ga je dal slovenski popularni glasbi. Andrej Šifrer pa je prejel red za zasluge za izjemen avtorski prispevek k slovenski popularni glasbi.
Beltinčan Vlado Kreslin je človek mnogih talentov, številnih izrazov, neskončnih sanj. Malo je glasbenikov, katerih ustvarjalni lok bi imel tak razpon in katerih stvaritve bi imele tak odmev.
Ko se je po prihodu na študij v Ljubljani pridružil skupini Horizonti in pozneje glasbeni skupini Martin Krpan, je bilo jasno, da gre za izjemnega interpreta rock glasbe. Ko se je začel ukvarjati z ljudskim glasbenim izročilom in etno popom, je v tej zvrsti postavil tako visoke vrhove, da bo težko kdo splezal nanje. Ko besedila njegovih uspešnic beremo v knjigi, je to zbirka poezije.
Vlado Kreslin je eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih slovenskih avtorjev in glasbenih izvajalcev. Številne njegove pesmi so ponarodele, saj jih poznajo mladi in stari, po nekaterih pa so nastali romani, filmi in knjige, saj Vlado Kreslin navdihuje tudi ustvarjalce.
Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar, nadaljeval kot pevec in zrasel v avtorja. Leta 1980 je s pesmijo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki, v desetletju po tem pa ji je s skupinama Martin Krpan in Mali bogovi dodal še nekaj nepozabnih rockovskih mojstrovin, med njimi Od višine se zvrti in Nekega jutra, ko se zdani.
Hkrati se je s soavtorjem in kitaristom Mirom Tomassinijem že podajal na pot drugačne, zgodbarske glasbe, ki je slovenskemu občinstvu segla v srce s pesmimi, kot so Tista črna kitara in Namesto koga roža cveti. V njih je raziskoval širni svet, ne da bi zapustil Prekmurje, z njimi je opeval modrost ljudi, ki so znali vse, ne da bi imeli velike šole.
Znali so tudi glasbo – zato je z njimi Kreslin v svoji rojstni vasi sestavil Beltinško bando. Sprva je bila videti kot glasbena atrakcija, v kateri sta nastopala Vladova starša in njuni vrstniki, a je postala mnogo več. Vlado Kreslin se je z njo posvetil ljudski glasbi kot nihče pred tem in neverjetni eksperiment je povzročil pravi preporod slovenske etno glasbe. Odkrivali so jo mlajši poslušalci, z obrobja je stopila pod žaromete, skrivnostna prekmurska govorica nenadoma ni bila več tako nerazumljiva. Kreslin je dokončno približal Prekmurje Sloveniji.
Vlado Kreslin je tudi človek neutrudnih glasbenih sodelovanj. Zdi se, kot bi ne znal reči ne, kadar ga kdo prosi, da bi z njim posnel kakšno pesem, pa naj gre za priznane zvezdnike ali neuveljavljene začetnike, za domače ali tuje glasbenike, za otroke v športnih ali begunskih centrih. V času jugoslovanskih vojn je s pregnanci iz Bosne in Hercegovine posnel album sevdalink, slovenskim otrokom pa zapel Pustite nam ta svet, s katero sta Jani Golob in Dušan Velkavrh ustvarila eno najlepših otroških pesmi.
Vlado Kreslin je čarovnik besede in muzike. Z njima seže z Goričkega v Piran, od nekje do nekoč, od tebe do mene. Za njegov izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti se mu zahvaljujemo z državnim odlikovanjem.
M.Z.
vir: up-rs.si
