Pet hrvaških ribiških ladij in dva spremljevalna zasebna čolna sta v nedeljo ob cca. 16.00 uri “dvignili na čolna” slovenske policiste. Hrvati naj bi po zadnjih informacijah pripluli v Piranski zaliv (ki so ga arbitri RS določili le v 2/3) z namenom, da tu priredijo piknik. Na tem območju so se kljub prigovarjanju slovenskih policistov, “kje naj bi se nahajali”, zadrževali kar uro in pol. Dejstvo pa je, da so naši vladi “poslali” jasno sporočili, da je odločitev arbitražnega sodišča za njih nična, zagotovilo po neomejenem plutju pa jim je na zadnjem srečanju potrdil sam premier Hrvaške Andrej Plenković.
Pregovarjanje o tem, kdo v čigavih vodah je, je potekal med slovenskimi in hrvaškimi policisti. Ker si niti eni kot drugi ne želijo (za enkrat) incidentov, k temu pa so zavezani tudi preko navodil obeh vlad, so se na nedeljskem “srečanju” razšli mirno. Hrvaške ribiške ladje so tako Piranski zaliv zapustile, želeno sporočilo RS pa vsekakor pustile.
Od odločitve arbitražnega sporazuma že 279 “kršitev”, navaja vir delo.si
Hrvati so v svojih izjavah jasni in sicer, da je za njih arbitražna razsodba nična, kar so tudi takoj po incidentu prisluhov (v katere sta se v juliju 2015 ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec in takratni predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaumea) jasno sporočili z izstopom iz arbitražnega postopka. Tako, kot so sporočili takrat in danes, pa se “Hrvaška plovila” v Piranskem zalivu tudi obnašajo – še posebej po jasnem sporočilu premierja Plenkovića, da ne samo, da imajo njegovo podporo ampak celo podporo celotnega sabora (vlade Republike Hrvaške), da lahko prosto plujejo po Piranskem zalivu. Slovenska vlada nastopa popolnoma drugače in še vedno komunicira, da mora Hrvaška odločitev arbitražnega sodišča spoštovati in začeti postopke “implementacije” le te.
Plenković NE implementaciji arbitražnega sodišča, Cerar DA – kdo bo koga!
Vse bolj je jasno, da Hrvaška ne bo spoštovala zaveze iz arbitražnega sporazuma, kar je “nakazala” z izstopom iz arbitražnega postopka in z vsemi izjavami ter usmeritvami hrvaških ribičev. Čudimo pa se lahko, da vlada RS ni izkoristila priložnosti (še posebej po jasnih izjavah hrvaške politike) glede zavezujočega sklepa Državnega zbora RS glede brezpogojne določitve teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in preprosto sporočila arbitražnemu sodišču, da razsodbe arbitrov RS ne more sprejeti. S tem bi sicer priznala, da je vlada Boruta Pahorja (in sam Pahor) ob popuščanju Hrvatom glede že sprejetih dogovorov Drnovšek-Raćan (v času vstopanja Hrvatov v članstvo EU) storila napako, toda RS bi tako ostala na stališču, da je Piranski zaliv v celoti od RS in tudi na ozemeljskem delu bi imeli boljšo in do prebivalcev RS pravičnejšo pogajalsko izhodišče!
Tudi slovenska vlada ima “zavezo” od Državnega zbora, da je arbitražna razsodba nična, v kolikor Republika Slovenija ne dobi teritorialnega stika z mednarodnim morjem!
Kot kaže, bomo kmalu ugotovili, da se je čas implementacije odločitev arbitrov iztekel, kar bo samo pomenilo vse manj možnosti za rešitev spornega območja. To pa bo odprlo nove rane v odnosih Slovenija – Hrvaška.
Uredništvo
