Gre za očitno centralizacijo
Vlada Roberta Goloba je pripravila predlog za ukinitev upravnih enot, ki bi število upravnih enot zmanjšal na zgolj 12, preostalih 46 pa bi poslovalo le kot izpostava z bistveno manj pristojnostmi. Rešitev glede krajevnih uradov v tem trenutku še ni znana. Upravne enote bi bile organizirane po načelu statističnih regij, kar za regijo Pomurje pomeni, da da bi se morali ljudje v bodoče tudi iz oddaljenih krajev sedanje lendavske, ljutomerske ali radgonske upravne enote peljati tudi 40 kilometrov in več.
Upravna enota v Murski Soboti bi bila zaradi tega preveč obremenjena, pojavlja se tudi vprašanje prostorske stiske. Ostale tri sedanje upravne enote bi delovale kot izpostave, kako bi bilo z več krajevnimi uradi, pa se ne ve.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je zato zaradi načrtovanega ukinjanja upravnih enot vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Zahtevo je na današnji novinarski konferenci predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko in pri tem poudarila, da gre za omejevanje dostopnosti storitev ljudem. V SDS vseskozi zagovarjajo poenostavljanje postopkov, tu pa gre za omejevanje in oddaljevanje.
V SDS zato od vlade pričakujejo, da začne resne pogovore, da se loti poenostavitve postopkov in da gre v smeri decentralizacije.
Na prvi seji Koordinacijske skupine za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot je ministrica Sanja Ajanović Hovnik predstavila izhodišča za izvedbo reorganizacije in “modernizacije” državnega upravnega sistema 58 upravnih enot.
Reorganizacija upravnih enot na način, da se ustanovijo upravne enote v vsaki izmed statističnih regij (12 upravnih enot), preostale upravne enote pa bi izgubile samostojnost in bi postale izpostave, predstavlja nedopustno omejevanje dostopnosti do upravnih storitev.
Gre za predlog, ki ne sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva, saj storitve državne uprave oddaljuje od prebivalcev in od gospodarstva. Glede na predlog bi bili namreč nekateri prebivalci od upravnih enot oddaljeni tudi po 40 kilometrov.
Namesto, da bi vlada sprejemala ukrepe, s katerimi bi olajšala dostopnost do upravnih storitev, jih izboljšala in približala uporabnikom, gre predlog predvsem v smeri centralizacije.
Obenem se postavlja vprašanje, kako bi spremembe vplivale tudi na obremenitev uradnih oseb oziroma javnih uslužbencev, ki so zaposleni na upravnih enotah, njihovo premeščanje, pa tudi na samo kakovost upravnih storitev in postopek debirokratizacije.
M.Z.
