“Neroden” začetek mandata
Policija je prejšnji teden vložila kazensko ovadbo proti novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki naj kot predsednica Rdečega križa Slovenije leta 2015 izdala lažen račun za storitev pravnega svetovanja.
O aferi je bila širša javnost seznanjena že leta 2015, v času njene predsedniške kampanje pa je tema o transparentnosti, ki jo je Pirc Musarjeva vneto zagovarjala, zopet postala aktualna. Nataša Pirc Musar, ki je včeraj prisegla kot predsednica Republike Slovenije, je po zasedbi funkcije predsednice Rdečega križa Slovenije (RKS) preko zavoda Info hiša Rdečemu križu izdala račun za storitev pravnega svetovanja. RKS naj bi na ta način plačal honorar za poslovodenje v tej humanitarni organizaciji.
Pozneje se je Izkazalo, da zavod Info hiša, katerega soustanovitelj je še vedno sedanja predsednica, ni opravil nobenega pravnega svetovanja, temveč je šlo za poskus, da bi RKS na ta način plačal honorar predsednici Musarjevi za njeno poslovodenje v tej humanitarni organizaciji. Pirc Musarjeva je zatem priznala, da “je šlo za plačilo honorarja”, dogovorjen naj bi bil 500 evrov neto mesečno, vendar si je honorar nato dala izplačati prek Info hiše.
Pri vsej zadevi je sporno predvsem to, da bi RKS od celotnega zneska moral plačati prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter dohodnino. Pri plačilu 778 evrov na račun zavoda je šlo dejansko za 778 evrov neto, kar pomeni, da pri plačilu niso bili poravnani prispevki in plačana dohodnina. Država je bila ob tem oškodovana za dohodnino. Po razkritju je Info hiša denar sicer vrnila, Pirc Musarjevi pa so na RKS potem obračunali in izplačali honorar v skladu z dohodninsko zakonodajo in sklenjeno pogodbo ter plačali predpisane dajatve.
Sedanja predsednica je dogodek takrat označila za “nenamerni zaplet”, za katerega je okrivila takratno generalno sekretarko RKS Renato Brunskole, ki naj bi izdan račun potrdila. Brunskoletova je njene trditve zanikala, saj na računu ni bilo njenega podpisa. Vse skupaj je kazalo na sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, kar pa je Pirc Musarjeva zanikala.
Zoper Musarjevo ob ugotovitvi suma kaznivega dejanja tedaj nista ukrepala niti policija niti tožilstvo, po izbruhu v medijih pa so napovedali ustrezne ukrepe.
Na okrožno državno tožilstva v Ljubljani naj bi v zvezi z zadevo s strani kriminalistične policije PU Ljubljana prejeli kazensko ovadbo, iz česar izhaja, da znaki kaznivega dejanja obstajajo, zadeva pa še ni zaključena in še ni zastarala. Pregon za tako dejanje zastara po desetih letih in Nataša Pirc Musar lahko postane prva ženska vladarica na slovenskih tleh, ki bo v času mandata tudi kazensko preganjana.
M.Z.