V SD so še 8. aprila ocenjevali, da je Vesel le težko skupni kandidat koalicije, v Levici pa so napovedovali, da se bodo o tem najprej pogovoriti za koalicijsko mizo. Vrstila so se tudi mnenja, da bi se moral kandidat za evropskega komisarja, člana evropske vlade, najprej preizkusiti na volitvah. V izjavah so bili previdni, nekateri so namreč imeli svoje računice. Vendar pa je bilo jasno, da bodo v SD in Levici klonili pred Golobom in njegovemu izboru ne bodo oporekali, sicer bodo lahko leteli iz vlade vsi skupaj ali pa bodo v nemilosti posamezni njihovi ministri.
Koalicija na volitvah pogorela, Golob etike ne pozna
Tomaž Vesel na evropskih volitvah ni kandidiral, stranka Gibanje Svoboda je pogorela, podobno tudi SD in Levica. Vsi skupaj so dobili tri evropske poslance (od devetih). Robert Golob je tudi ta rezultat »vrgel čez ramo«, kot je to njegova krilatica, in kadruje dalje. Pred Golobom je klonil tudi Matjaž Han, novi predsednik stranke SD. Zadovoljen je bil s tem, da je Tanja Fajon po Golobovi volji ostala podpredsednica vlade.
Golob se je nato 18. aprila udeležil vrha voditeljev držav EU in se srečal tudi z Ursulo von der Leyen. Začel jo je hvaliti in oznanjati, da je naklonjen njeni vnovični kandidaturi za položaj predsednice. Navrgel ji je tudi, da je stranka Gibanje Svoboda kandidata za komisarja že izbrala. Zamolčal pa je, da to ni kandidat koalicije, še manj Slovenije oz. celotne slovenske politike. Golob je tako lobiral za Vesela več tednov pred evropskimi volitvami, kar je bilo moralno in etično zelo sporno.
Odzivi v Sloveniji na izbiro Tomaža Vesela za evropskega komisarja niso bili pozitivni. Celo v medijih, ki so znani po svoji servilnosti vsakokratni levičarski vladi, ni bilo zaznati navdušenja.
Vesel stežka primeren kandidat
V časniku Finance je Peter Frankl, glavni urednik in kolumnist, 26. aprila v komentarju z naslovom »Robert Golob kot izvoznik veselih slovenskih ljudskih plesov« zapisal, da se je Golob z izbiro Tomaža Vesela prenaglil. Tomaž Vesel je le stežka primeren oziroma »vit & proper« (primeren, op. a.) za evropskega komisarja. Opozoril je, da so bile kritike in čudenje ob Golobovi naznanitvi kandidata »glasni«. Dodal je tudi, da Vesel »ni povsem brezmadežen in da bi se kdo v Evropi utegnil vtakniti v nekatere domnevno sporne gradbene posle v Nemčiji«. Pri izbiri prihodnjega komisarja bo namreč imel veliko vlogo tudi Evropski parlament, Tomaž Vesel pa ima za seboj težak nahrbtnik. Pojdimo po vrsti.
Afera Nemčija, kjer naj bi bil Vesel celo obsojen
Že Finance so omenile domnevno sporne gradbene posle v Nemčiji. Bojan Požar pa je 10. aprila, nekaj dni po pikniku Gibanja Svoboda, na svojem portalu pozareport.si objavil prispevek in ga naslovil: »Past za piknik kandidata: če samo en evroposlanec odpre afero Nemčija, bo Tomaž Vesel osramočen, novi komisar pa Robi Golob«. Požar je zapisal, da je pravzaprav skoraj čisto vse, kar zadeva veliko vrnitev Tomaža Vesela na sceno, milo rečeno čudno in sumljivo. O tem, zakaj Vesel pred tremi leti ni postal novi obraz, čeprav je bilo − kot razlaga sam, kadar ga obidejo trenutki slabosti − vse pripravljeno zanj, potem pa je nekdanji predsednik računskega sodišča in kandidat za novega predsednika vlade končal pri smetarsko-medijskemu tajkunu Martinu Odlazku, sprva konkretno na Dolenjskem listu, nato na »invalidskem« Salomonu.
Stvari so za Vesela še resnejše, njegova kandidatura je zanj morda celo past, če samo en evropski poslanec zunaj Slovenije, recimo iz Nemčije, na zaslišanju komisarskega kandidata Vesela pred evropskim parlamentom odpre »afero Nemčija«, kjer naj bi bil mladi Vesel po tamkajšnjih gradbiščih sodeloval pri kraji buldožerjev in bagrov za nekdanjo slovensko in jugoslovansko državno varnost … Ker gre za star primer, je ta že sodno izbrisan.
Spletni portal požareport.si je o tem poročal 24. decembra 2020. Zapisal je tudi, da je Vesel pred temi informacijami o aferi Nemčija leta 2013 med pogovorom za njemu naklonjeni časopis Dnevnik spretno odvračal pozornost, češ da mu je bilo anonimno očitano, naj bi imel prepoved potovanj v Nemčijo, kar pa ni (bilo) res, je takrat dejal Vesel. Toda Tomaž Vesel naj bi se po navedbah nekaterih virov zdaj bal, da bi ga prav zaradi afere Nemčija utegnil usodno zbombardirati Golobičev krog. Vesela je ta afera spremljala ves čas. Tudi ko se je zavihtel na mesto predsednika Računskega sodišča RS, se anonimnim pismom o tem ni mogel izogniti. V enem od njih, ki je bilo poslano tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije, so mu celo očitali, naj bi bil v Nemčiji obsojen zaradi velikih napak in goljufij ter tudi izgnan iz države za deset let. Vesel je to zanikal.
Afera računsko sodišče in Fifa
Tomaž Vesel je bil za predsednika Računskega sodišča RS imenovan leta 2013. Julija 2016 pa je bil imenovan še za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) s sedežem v Zürichu. Nemški mediji pa so se že takrat razpisali o domnevno spornih povezavah med Tomažem Veselom in predsednikom Evropske nogometne zvez (Uefa) Aleksandrom Čeferinom. Po navedbah portala Siol.net iz decembra 2020 je nemški časnik Bild poročal, da je bil Vesel pred imenovanjem namestnik vodje mladinske komisije pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS), ki jo je takrat vodil Čeferin. S tem se je po poročanju časnika postavila pod vprašanj neodvisnost Veselove funkcije v Fifi od Čeferina. V Veselovem življenjepisu, ki so ga objavili pri Fifi, pa omenjena funkcija na NZS ni bila niti omenjena. Vesel je bil kot predsednik komisije pri Fifi zadolžen tudi za nadzor nad Čeferinovo plačo.
To pa še ni vse. Kmalu se je izkazalo, da je bil Tomaž Vesel za svoje delovanje v Fifi bogato nagrajen. Poleg redne plače za vodenje Računskega sodišča RS je od Fife prejemal še po četrt milijona dolarjev letno. Za portal Siol.net je po razkritju decembra 2020 dejal, da denar, ki ga dobi iz Fife, ni spornen, zaslužek pa da je v skladu z mednarodnimi razmerami.
Znova so se pojavljali dvomi o nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča s funkcijo v Fifi. Vesel je na to odgovoril, da je Fifa neprofitna športna organizacija, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti. Opravljanje obeh funkcij po njegovem zato zakonsko ni sporno. Dejal je še, da je pred nastopom nove funkcije v Fifi o tem seznanil Komisijo za preprečevanje korupcije in jo prosil za njeno stališče. »V pisnem odgovoru so mi sporočili, da ne vidijo nobenega konflikta interesov in da sta funkciji združljivi. Mi je pa zelo zanimivo, da me o tem sprašujete ravno danes, kljub temu da omenjeno funkcijo opravljam že več kot štiri leta,« je decembra 2020 za Siol.net dejal Vesel. Zatrdil je tudi, da je poravnal vse davčne obveznosti in zneske za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje tako v Švici kot v Sloveniji. Ali to glede davkov in prispevkov drži, nismo preverjali, ker odgovora tudi ne bi prejeli, saj gre za osebne podatke. Dejstvo pa je, da je šlo nekaj hudo narobe pri navedbah o KPK. Vesel odgovora KPK, da ta pri njegovem delu ne vidi nobenega konflikta interesov, »ni našel«, KPK pa tudi ne. In pri tem je ostalo.
Vesel kot samostojni podjetnik, utaja davkov?
Po podatkih portala Gvin.com je Tomaž Vesel od 1. februarja 2023 zastopnik (prokurist) podjetja Salomon, d. o. o., Ljubljana, v lasti smetarsko-medijskega tajkuna Martina Odlazka. Salomon je podjetje za zaposlovanje invalidov, proizvodnjo in storitve Ljubljana ter obvladuje številne medije. Družba Salomon je konec leta 2022 zaposlovala 697 delavcev, od tega 289 invalidov. Med njimi so domnevno tudi nekateri novinarji, prispevke iz osebnih dohodkov zanje pa plačujemo davkoplačevalci.
Tomaž Vesel pa je 1. julija 2022 odprl status samostojnega podjetnika z nazivom Poslovno svetovanje Tomaž Vesel, s. p. s sedežem v Šentvidu pri Stični. Bančni račun je odprl 12. decembra 2022. Iz podatkov Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je razvidno, da očitno deluje na način normiranih stroškov. To pomeni, da njegove bilance niso javno dostopne. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je Tomaž Vesel sploh zaposlen v katerem od Odlazkovih podjetij ali pa to nemara njegove storitve plačuje kar na račun njegovega s. p. Če je tako, obstaja verjetnost, da se ponavlja afera, znana iz Pro Plusa v zvezi z njihovo direktorico in odgovorno urednico informativnega programa Tjašo Slokar Kos. Gre za sum kršitve veljavne delovnopravne in davčne zakonodaje, povezano s t. i. mehko davčno utajo. Ali drugače. Sum utaje davkov in prispevkov. Če se bo pri Veselu to potrdilo, bo to afera brez primere. Navsezadnje gre za nekdanjega predsednika računskega sodišča, varuha javnih financ.
Večje Veselove afere, zakaj ne more in ne sme postati evropski komisar
- Afera Nemčija: Gradbena mehanizacija in domnevna obsodba
- Afera Fifa, poleg redne plače predsednika računskega sodišča še četrt milijona dolarjev letno, domnevno brez soglasja KPK
- Sum t. i. davčne utaje: Davki in prispevki, t. i. davčna optimizacija, računi prek s. p.
Vir: demokracija
