Rejci prašičev so na nogah, saj so pristali na robu preživetja, njihove bilance pa izkazujejo izgubo. Preprosto več ne morejo konkurirati s poceni uvoženo svinjino. Tako jim v hlevih ostaja vse več prašičev, pa čeprav je Slovenija na tem področju le 37 % samooskrbna.
Pritisk na državo in zahteva po subvencijah!
Prašičerejci svarijo, da je padanje cen, ki traja že vse od leta 2017, odkupno ceno iz povprečne 1,6 EUR/kg zaostrila na sedanjih 1,37 EUR. Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga, ki sicer težav s prodajo nima (pogodba s Celjskimi mesninami) pa vseeno opozarja, da bi bila primerna in rentabilna cena vsaj 1,65 EUR/kg. Slednjo pa zagotovo ne bo možno doseči, saj ji konkurira cena mesa iz Avstrije in Nemčije, katero rejci dosegajo zaradi subvencij, ki ju državi dajeta svojim rejcem za doma pridelano hrano. S tem se jim je pojavila priložnost za “viške”, ki iz tujih klavnic prispejo v Slovenijo.
Rejci tako zahtevajo, da se po vzoru nekaterih tujih držav poleg višje odkupne cene država odzove z državno pomočjo (subvencijo), kateri pa ni naklonjena sedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Rejci tudi zahtevajo, da se v Sloveniji vzrejeno meso označi in prodaja kot slovensko, pri uvoženem svežem mesu pa naj jasno piše, iz katere države EU prihaja. Danes namreč v skladu z “redom” EU velja, da se meso lahko označi kot slovensko, če je v Sloveniji le pakirano (vsaj ena od faz predelave). Rejci (sekcija prašičerejcev) tudi predlagajo, da se oblikuje slovensko borzno ceno prašičjega mesa (cilj: omejitev cenovnih nihanj).
Proizvodni stroški po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo 1,55 EUR/kg!
Sicer pa so na Kmetijskem inštitutu Slovenije izračunali, da proizvodni stroški svinjine znašajo 1,55 evra/kg (točneje tople polovice). Skupaj z dodatkom za mesnatost pa bi cena tako znašala 1,7 evra, kar pa bi že pomenilo dodano vrednost za potrebna vlaganja v razvoj.
Po podatkih SURS (Statistični urad RS) se je obseg prašičereje v RS po 12 letih spet povečal in sicer ba skupno 259 tisoč. Največji prašičerejec je Panvita in Farme Ihan (140 tisoč prašičev na leto) sledita podjetji Ljutomerčan in Jeruzalem Ormož SAT s 119 tisoč, preostanek pa “pridelajo” na kmetijah. Večino prašičev s kmetij odkupijo kmetijske zadruge Ptuj, Lenart in Gornja Radgona ter klavnice (Celjske mesnine, Panvita, Kras …), poroča spletni portal finance.si.
Uredništvo
