Predsednica Državnega zbora v postelji?

Foto: zajem zaslona

Urška Klakočar Zupančič je po dveh romanih, kjer se najde tudi seksualna vsebina, pristala v postelji z voditeljico spletne oddaje. A spomnimo, da je Klakočarjeva predsednica zakonodajnega organa – Državnega zbora.

Slovenska javnost se je že bolj kot ne navadila na dejstvo, da imamo na vrhu državnega zbora osebo, ki ji več kot karkoli pomeni biti v centru pozornosti. Rdeči čeveljci ne grede na kraj ali čas dogajanja, vedenje v stilu zvezde na državni proslavi ali pa žuganje s prstom v državnem zboru – vse to smo že videli. Zdaj je šla korak dlje in svoje zasebno življenje delila kar iz postelje v podkastu Podkrito Odkriti.

Iz postelje z mehkimi vzglavniki je voditeljici Kaji Grozina razneženo povedala svojo zgodbo, kako je kot sodnica stopila na politično pot in se – pričakovano – predstavila kot žrtev disciplinskega postopka, čeprav je šlo v tem primeru za kaj več kot le “izražanje političnega mnenja”. Dejstvo, da je predsednika SDS Janeza Janšo označila za “velikega diktatorja” in da je žaljivo nadaljevala z “virus je dal polet zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo in željo po zatiranju vsega, kar jim stoji na poti,” je bilo v njeni poziciji kot (objektivni) sodnici nedopustno. Odgovornosti in resnosti svoje pozicije se ni zavedala takrat, očitno pa se je ne zaveda niti danes, ko je predsednica DZ.

Voditeljici je med ostalim zaupala podrobnosti o svojih spalnih navadah in dejala, da pripravlja seje in da deluje na mednarodnem področju: “Udeležujem se humanitarnih in kulturnih dogodkov in sem poleg tega še mati dveh sinov.” 

Adolescentno vedenje predsednice DZ ni novost
Predsednico Državnega zbora sicer poznamo, ko je v preteklosti, v iskanju pozornosti, postregla s svojimi nerazumnimi izpadi v DZ, zvezdniškem nastopanju na državnih proslavah, boksanjem v državnem zboru in celo petju na prireditvah.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič med branjem SMS sporočil.

Na sejah Državnega zbora je nagajivo pogledovala na telefon in tu pa tam kaj odpisala ter se smehljala. Zdelo se je, da je oseba, s katero si je dopisovala, “zelo pomembna”, saj je komaj odvrnila pogled z ekrana. Po skoraj dveh minutah se je obrnila proti kameri in proti njej pomahala kot da je v resničnostnem šovu in v dvorani, kjer se sprejemajo eksistenčno pomembne zadeve za slovenske državljane.

Njeno vedenje izven delovnih prostorov ne bi zanimalo nikogar, a ko to počne nekdo, ki pridiga o “pravilih” in predstavlja drugo vejo izvršilne oblasti v državi, je to še kako pomembno. Kaj s svojim vedenjem sporoča in kakšen vtis daje, lahko vsak presodi sam, vsekakor pa bi se marsikdo strinjal, da vsako delovno mesto zahteva tudi temu primerno obnašanje, sploh ko njena vloga zadeva celotno slovensko javnost, kredibilnost institucij v tem trenutku pa je že precej načeta.

A. H.