Na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je pričel množičen val izseljevanja iz Prekmurja čez Atlantik. Vzroki za izseljevanje so bili predvsem ekonomske narave. Velika večina prebivalstva se je še vedno ukvarjala z kmetijstvom, naraščanje števila prebivalcev pa je pokrajino zaradi razdeljenosti kmečke zemlje pripeljalo do stopnje, ko bi lahko govorili kar o prenaseljenosti pokrajine.
Pot v za tedanje čase »obljubljeno« deželo ni bila enostavna, sploh za prekmurskega človeka, ki se je hitro znašel v povsem drugem svetu. Izseljenci so s seboj prinesli tudi svoje navade in običaje. Ena od glavnih točk za izseljence je bila zvezna država Pensilvanija, v kateri se nahaja mesto Betlehem. Kot zanimivost lahko omenimo, da gre za zvezno državo, v kateri se je rodil in del življenja preživel aktualni ameriški predsednik Joe Biden.
Območje mesta Betlehem in okolice je bilo privlačno zaradi ugodnih pogojev za kmetijstvo in razvite železarske ter jeklarske industrije. Prekmurski izseljenci so v te kraje prišli s skromno izobrazbo, zato so bili na dnu tedanje ameriške družbe. Kljub temu so se, podobno kot druge izseljenske skupnosti, hitro organizirali in pričeli ustanavljati cerkvene občine in kulturna društva. Znotraj teh so ohranjali svoje izročilo.
Leta 1914 so v mestu Betlehem ustanovili tudi cerkev Sv. Jožefa, v kateri se na steklenih poslikavah najdejo prekmurske župnije, kar daje cerkvi svojevrsten slovenski značaj. Cerkev in skupnost sta naraščali, leta 1926 pa je bila v sklopu župnije ustanovljena tudi šola, v kateri so vzgajali otroke v narodnem izročilu. Skozi leta je ta cerkev postala ne le verska, temveč tudi trdnjava slovenske kulture in identitete. V prvih desetletjih priseljevanja prekmurskih Slovencev so se društva sprva delila po verski pripadnosti. Svoja društva so ustanovili tako evangeličani kot katoličani. Ustanovljeno je bilo tudi Prvo slovensko ameriško podporno društvo, ki pa je vključevalo vse Slovence, ne glede na versko ali politično opredelitev.
Izseljenska skupnost še danes vzdržuje stike z domovino svojih prednikov, mesto Betlehem pa vsako leto v čast slovenski samostojnosti dvigne tudi slovensko zastavo. Dobri odnosi so poskrbeli, da je pred leti prišlo do pobratenja mest Betlehem in Murska Sobota. Danes večina potomcev prvotnih izseljencev iz Prekmurja seveda ne govori več tekoče slovensko, saj so se skozi desetletja vključili v ameriško družbo, mlajše generacije pa večje povezanosti z domovino staršev in starih staršev niso več imele. Kljub temu pa številni Američani z koreninami iz Prekmurja z zanimanjem iščejo, od kod izhajajo njihove korenine, slovenska skupnost tam pa še vedno živi in ohranja slovensko besedo, kolikor je to v ZDA še mogoče.
C.U.
Viri: http://www.washington.veleposlanistvo.si/index.php?id=814&L=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=20619&cHash=6889b09a82df04b2adaca77c7cd9e765, https://dk.um.si/Dokument.php?id=85565
