Na ogled je razstava študentskih predlogov krajinskoarhitekturnih ureditev
Beltinci so v preteklosti sloveli kot urejen kraj z dušo, z živahnim središčem in z gradom, obdanim z velikim grajskim parkom. Na glavnem trgu so delovali trgovci in gostilničarji, za glavno ulico (današnja Panonska ulica) pa je bil značilen obojestranski drevored laških topolov. Beltinci so bili fevdalno in kasneje gospodarsko in kulturno središče Dolinskega v Prekmurju s svojo izrazito identiteto.
Kraj je pred drugo svetovno vojno najbolj definirala med prebivalci priljubljena grofica Zichy. V Beltincih je pred vojno živela tudi aktivna populacija Judov, ki so se naseljevali ob glavni ulici in so s svojimi dejavnostmi in načinom življenja pomembno vplivali na vitalnost kraja. Med drugo vojno so bili Judje pregnani, po vojni pa z nacionalizacijo nepremičnin tudi zadnja grofica Zichy. Beltinci so tako izgubili svojo identiteto, arhitekturna in kulturna dediščina pa sta pričeli propadati.
Po drugi svetovni vojni in na začetku osamosvojitve Slovenije je bilo veliko za kraj značilnih stavb odstranjenih, zrasli so stanovanjski bloki in dva nakupovalna centra s parkirišči.
Danes so Beltinci tipično razpotegnjeno obcestno naselje. Vitalni programi ob glavni Panonski ulici so počasi zamirali, čemur je prispevala tudi nekoč preobremenjena državna cesta. Z izgradnjo avtoceste se je tranzitni promet iz Beltinec umaknil, v kraju pa je ostala predimenzionirana glavna cesta brez mestotvornega programa ob njej. Beltinci so tako izgubili svoje značilno središče tako v programskem kot v funkcionalnem smislu. Z denacionalizacijskimi težavami je tudi kulturna dediščina pričela nezadržno propadati.
Študenti Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. Darje Matjašec in asistenta Nejca Florjanca so se v okviru svojih študijskih obveznosti ukvarjali s prenovo Panonske ulice in središča kraja ter prenovo beltinškega parka.
Razvijali so različne koncepte, vsem pa je bilo skupno osnovno vodilo: vrnitev drevoredov na glavno ulico, več prostora za pešce in kolesarje, zapolnitev vrzeli obulične pozidave in posebna skrb za kulturno dediščino.
V svojih predlogih so zavzeli odnos do parka in grajskega dvorišča kot dediščine, poseben izziv sta bila obstoječ nogometni stadion in pomožno nogometno igrišče, ki sta umeščena v sam park oz. na njegov rob, prav tako pa tudi obstoječe prakse, kot so organizacija velikih dogodkov in prometne ureditve, povezane z njimi.
Beltinci so kraj s pestro zgodovino, v prostoru so zgodovinske plasti še vedno prisotne. S tega razloga jih je vredno v nadaljnjem razvoju kraja vključiti v prostorske in programske rešitve.
Svoje predloge, ki si jih do 15. julija lahko ogledate na razstavi v grajskih prostorih, so oblikovali Anja Černic, Hana Gačnik, Loti Gorenc, Nina Hribar, Nika Imperl, Zala Janežič, Tina Jemec, Jerica Kobal, Ajda Kogovšek, Hana Konjedic, Neža Livk, Timoteja Mejaš, Magda Merhar, Kristina Oražem, Žan Pečelin, Tjaša Pečnik, Pina Klara Petrović Jesenovec, Barbara Ponebšek, Vid Stropnik, Ana Šmuc, Katja Štolfa, Ana Uršič, Karolína Vašínová, Valeriia Zharenkova, Veronika Žorž.
M.Z.
