Preveč raznolika davčna sistema med Avstrijo in Slovenijo, ki jo prejšnja politika ni želela razumeti, je krivično tepla Slovenske delavce migrante

Davčni sistem delavce migrante ne obravnava pošteno

“Ugotovila sem, da delavec na delu v Avstriji, ki med svoje olajšave ne more uvrstiti olajšave za vzdrževane družinske člane, Sloveniji plača sorazmerno največ davka na dohodek”, tako diplomantka Katja Krpič v svojem diplomskem delu v letu 2019.

Vzrok težav sta preveč raznolika davčna sistema med Slovenijo in Avstrijo, saj davčni sistem pri sosedi letnega dohodka zaposlenega do 11.000 € ne obdavči. V Sloveniji vsak zaposlen plača državi in sicer glede na višino letnega dohodka (mesečna akontacija glede na pričakovan letni prihodek, nato dohodninska napoved in poračun z vračilom ali doplačilom glede na izračun). Pregled plačne lestvice v Sloveniji:

DOHODNINSKA LESTVICA ZA LETO 2019 – Slovenija
če znaša neto letna davčna osnova v evrihznaša dohodnina v evrih
naddo
8.021,3116 %
8.021,3420.400,001.283,41 + 27% nad 8.021,34
20.400,0048.000,004.625,65 + 34% nad 20.400,00
48.000,0070.907,2014.009,65 + 39% nad 48.000,00
70.907,2022.943,46 + 50% nad 70.907,20

Tabela: Dohodnina, ki jo plača zaposlen v RS glede na prejeti letni dohodek

Kot je razvidno iz tabele, delavec v Sloveniji plačuje akontacijo davka na dohodek (mesečno odvaja pri svoji plači) za vsako prejeto plačo. Do pričakovanega letnega prihodka v višini 8.021,31, bo mesečno v državni proračun “odvajal” 106,95 EUR (16%) oz. letno 1283,40 EUR. Nad tem zneskom (glej tabelo vrstica 2) bo torej državi letno plačal  1283,40 EUR in dodatnih 27% za letni dohodek, ki presega 8.021,31 EUR.

DOHODNINSKA LESTVICA ZA LETO 2018 – Avstrija
če znaša neto letna davčna osnova v evrihznaša dohodnina v evrih
naddo
11.0000 %
11.00018.00025 %
18.00032.00035 %
32.00060.00042 %
60.00090.00048 %

VIR: Bundesministerium für Finanzen (2018) – prikaz prvih petih

Kot je razvidno iz tabele, delavec migrant (in vsi ostali zaposleni v Avstriji) v Avstriji do 11.000 EUR letnega prihodka iz naslova plače v proračun Republike Avstrije ne plača nič. Zgodi se torej, da mora na ves dohodek v Sloveniji plačati 16 % za prejeti dohodek do 8.021,31 EUR in 27 % za prejeti dohodek za razliko do 11.000 EUR. Tu pa celotne agonije še ni konec. Davčni sistem v Avstriji olajšave “odbije” od izračunanega davka in se davek na ta račun zmanjšuje (Arbeiterkammer, 2019), v Sloveniji pa se olajšave odbijejo od obdavčljive osnove.

Republika Slovenija je v svoj pravni red v letu 2005 (Zakon o dohodnini) uveljavila
načelo obdavčitve po svetovnem dohodku, kar pomeni, da so rezidenti zavezani plačilu
davka za vse dohodke, prejete v in izven Slovenije. Omenjena novost na področju
dohodninske obravnave zavezancev je najbolj prizadela ravno zaposlene v sosednji Avstriji. Po zadnjih podatkih naj bi dnevno oziroma tedensko na delo v tuje države migriralo med 14 in 17 tisoč slovenskih državljanov.

V izogib dvojnega obdavčenja ima Slovenija podpisane sporazume z drugimi državami, ki pa niso enotni, in ravno zaradi tega prihaja do razlike v obdavčenju delavcev. Največja problematika delavcev, ki so zaposleni v tujini (Avstriji in Italiji), pa je ta, da so največ odbavčeni ravno tisti z nižjimi dohodki, ki so zaradi avstrijske zakonodaje v kraju opravljanja dela oproščeni plačila dohodnine.

Ker sta torej davčna sistema med Slovenijo in Avstrijo preveč raznolika (ne samo v pragih in odstotkih odmere glede na prage, ki so podlaga za odmero davka na dohodek), bo potrebno v nadaljnjih postopkih razmišljati o postopku medsebojnega (približevanja) usklajevanja teh lestvic ne samo z Avstrijo, ampak na splošno med vsemi državami Evropske unije.

O še mnogih drugih krivičnih obravnavah (bonitete, ki jih delavec migrant “pridobi” v Avstriji, obravnava slednjih v Sloveniji, uveljavljanju potnih stroškov…), pa v enem izmed naslednjih prispevkov.

Uredništvo