Zopet bo najhujši udarec utrpelo podeželje
Glede na dosedanje delovanje koalicije lahko pričakujemo nove davke in višanje obstoječih. Svoj odnos davkov je v času predvolilne kampanje dr. Robert Golob pravzaprav že pokazal in s tem praktično zvišanje davkov že takrat napovedal. A večina volivk in volivcev pred volitvami tega ni zaznala in Gibanju Svoboda namenila veliko število glasov. Račun za to bomo očitno plačali vsi.
“Menedžerji moje starosti, to je moja izkušnja, moje mnenje, zares ne potrebujemo nižjih davkov. Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga mogoče zapravljal za večje neumnosti,” je na soočenju Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) glede vprašanja obdavčitve menedžerskih plač dejal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki javnosti ni hotel razkriti svoje dohodninske napovedi.
Koalicija se je v torek na Brdu pri Kranju seznanila z izhodišči davčne reforme, ki po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča vsebuje poenostavitve in prehod na obdavčitev neto dohodkov. Vlada tako namerava združiti vse dohodke zaposlenega, poleg plače torej tudi dodatke, regres, božičnico, nadomestilo za prehrano in prevoz ter tudi socialne transferje, seštevek le teh pa bi nato bil osnova za izračun davka. To pomeni, da bodo obdavčeni tudi regres za prehrano, prevoz in regres za letni dopust in božičnica ter ostali dodatki.
Več kot očitno je, da vlada zaradi nespametne plačne politike v javnem sektorju potrebuje denar, ki ga v državno blagajno namerava pripeljati preko novih davkov in z višanjem obstoječih. Princip Golobove vlade je torej ravno obraten od bivše Janševe vlade, ki je sprejela zakon, ki bi bruto plače davčno razbremenil in tako neto prejemke vsem zaposlenim povečal.
Koalicija se je v torek pogovarjala tudi o uvedbi davka na nepremičnine. Prvi znaki kažejo, da bo odslej lastna hiša vsakega državljana dvakrat obdavčena, saj je pri gradnji že bil plačan davek na gradbeni material in delo, sedaj pa bo država vsako leto za posamezno nepremičnino odmerila davek. Ta ukrep bo po denarnicah najbolj udaril iste, ki so si z lastnim delom zgradili hišo, po možnosti zaradi večjega števila otrok malo večjo. Običajno takšne hiše najdemo na podeželju.
Na to napoved se je odzval ekonomist Tomaž Štih, ki je v enem izmed komentarjev na socialnem omrežju zapisal: ” … bodo nekomu z dva jurja plače in 80.000€ vredno bajto v Metliki odmerili več davka na bajto, kot umetniški socialistični deci iz 2 milijona vredne vile v Rožni dolini. Ker je pač revolucija naključno povzročila, da so danes volivci Levice koncentrirani v najdražjih krajih v državi – v Ljubljani in na morju.”
Kot se zopet potrjuje, leva vlada prebivalcem na podeželju običajno zagreni življenje, ker skrbi za blagostanje svojega volilnega telesa, ki pretežno prebiva v mestih. Se nam sindrom “Samo, da ni Janša” še posebej maščuje tudi na podeželju?
M.Z.
