Skupna kmetijska politika (SKP) se je oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Pa je res tako?
SKP je v finančni perspektivi 2013-2020 izgubila kar 9 % skupnih razpoložljivih EU sredstev. Toda s kar 373 mrd EUR ji je še vedno namenjenih največ, kar 37 % proračunskih sredstev. Sloveniji v tem obdobju pripada kar 1,7 mrd EUR in sicer:
- za neposredna plačila in podporo trgu 814,5 mio EUR in
- programu razvoja podeželja 838 mio EUR.
V novi finančni perspektivi bo denarja iz celotnega razreza sredstev EU za kmetijstvo še vedno največ, točneje 365 mrd EUR, toda manj, kot v tej finančni perspektivi. S tem pa skupno “kvoto” izgubljajo tudi kmetje RS. Danes je znano izhodišče, da bo za njih namenjeno kar 3,9 % manj za neposredna plačila in podporo trgu ter kar 15 % manj za razvoj podeželja.
Ključno pa je, da bodo vsi, ki se bodo kmetovanja, ki ga narekuje in usmerja strategija EU v novi finančni perspektivi, dostojno živeli in bodo spet cenjeni del gopodarske dejavnosti.
Kakšna pridelava hrane bo z evropskim denarjem podprta po letu 2020, ali bodo odkupne cene kmetijskih pridelkov izboljšane in ali bo vsak kmet spet zaslužil dovolj, da bo lahko dostojno živel, se ponovno sprašujemo ob novi finančni perspektivi! Jasno je, da se bo brez enakih (ali večjih) podpor za kmete obseg kmetovanja zmanjšal in dodatno zaostril, mladih gospodarjev na kmetijah pa bo še manj. Kdo bo subvencijsko “pogačo” sestavljal ali bo to vir EU ali državni ali en in drug, je vseeno, pomembno je, da je slednje podpore dovolj. Dovolj za dejanske potrebe celine, ki jo kmetovalci oskrbujejo ter dovolj, da se podeželje in naši naravni viri ohranjajo. Ključno pa je, da bodo vsi, ki se bodo kmetovanja, ki ga narekuje in usmerja strategija EU v novi finančni perspektivi dostojno živeli in bodo spet cenjeni del gopodarske dejavnosti.
Uredništvo
