Proračun RS, ki je doživel zeleno luč predvsem zaradi podpore Zmaga Jelinčiča, je bleščeč le na papirju. Slovenska politična realnost in prihajajoče zaostrovanje zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva ne dopuščata takšnih spodrsljajev.
Proračun predvideva večjo učinkovitost pobiranja davkov in varčevanje pri socialnih transferjih
Proračun za leto 2020 in 2021 ni prepričal predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna. Slednji namreč ocenjuje, da ni realno pričakovati, da bi presežek prihodkov nad odhodki bil kar 468 MIO EUR, v letu 2021 pa celo 657 MIO EUR. Spomnimo, da Vlada RS za letos predvideva, da bi proračunsko leto končala s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 154 MIO EUR. Pri obrazložitvi je predsednik fiskalnega sveta opozoril na napačno zaznavanje tveganj, ki jih bo prinesla odločitev razbremenitve dohodnine. Ta naj bi v proračunu “navrtala” slabih 140 MIO EUR veliko luknjo, saj jih drugi sprejeti ukrepi (obdavčitev dobička, povečanje davka na kapitalske dohodke, oddajanje premoženja v najem…) ne bodo “pokrili”. Kračun med drugim tudi dvomi, da bi FURS v letu 2020 pobral več davkov, skupaj kar slabih 75 MIO EUR.
V oči bode upad socialnih transferjev v višini kar slabih 500 MIO EUR
Vlada je v proračunu predvsem okrnila predvidene socialne transferje. Če je v letošnjem letu za slednje še kar dobrih 1.4 MILIJARDE EUR, je v letu 2020 le še 93 MIO EUR. Ker je v proračunu bil predviden tudi ukrep ukinitve dodatka za delovno aktivnost (ki je že doživel veto Državnega sveta), je prihodnost izvajanja proračuna precej negotova. Zagotovo pa drži nekaj. Če ne uspeš pri napovedih varčevanja tekočih transferjev in tekočih odhodkov, zapreš pipico pri investicijah!
Če ne uspeš pri napovedih varčevanja tekočih transferjev in tekočih odhodkov, zapreš pipico pri investicijah
Kakšno prihodnost ima proračun RS za leto 2020 in 2022, ki mu sam predsednik fiskalnega sveta pravi na papirju bleščeč, realnost pa povsem drugačna?
Uredništvo
