Kje smo in kam gremo?
Na včerajšnjem pogovornem večeru, ki ga je v Gasilskem domu Hrastje – Mota organiziral Forum za kmetijstvo pri Slovenski demokratski stranki, sta o izzivih na kmetijskem področju spregovorila bivši kmetijski minister v Janševi vladi dr. Jože Podgoršek in evropski poslanec Evropske ljudske stranke dr. Milan Zver.
V uvodu pogovornega večera, ki ga je vodil Dominik Štrakl, sta prisotne nagovorila tudi poslanec SDS v Državnem zboru RS Jožef Lenart in župan občine Radenci Roman Leljak.
Lenart je opozoril, da je v zadnjih mesecih situacija na področju kmetijstva zaskrbljujoča, saj je delo na kmetijskem ministrstvu zaradi odločitve predsednika vlade dr. Roberta Goloba za tako imenovanega “fiktivnega ministra” že dlje časa v tako rekoč v prostem teku. “Na današnjem večeru bomo imeli priložnost slišati, kako bi delo kmetijskega ministra naj izgledalo,” je še dejal Lenart. Roman Leljak se je organizatorju večera zahvalil za vabilo in vsem gostom izrazil prisrčno dobrodošlico v občini Radenci.
V prvem sklopu je o aktualnih težavah na področju kmetijstva v Sloveniji spregovoril dr. Podgoršek, ki je ta resor vodil v času zadnje Janševe vlade, pred tem pa je bil na istem ministrstvu sekretar. Najprej je opozoril, da je včeraj predlagana kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić že tretja v tej vladi, kar je za slovensko kmetijstvo zelo škodljivo. Prvi dve leti mandata pomeni po njegovih izkušnjah mrtvi tek, zaradi pogostih menjav ministra pa aktualna vlada zamuja praktično z vsem. Še nobena subvencija za tekoče leto do včeraj ni bila izplačana, kar postavlja kmetovalce v negotov položaj. V januarju običajno poteka nabava kmetijskega repromateriala, pri čemer bi zakonsko določena izplačila kmetom bila v veliko pomoč.
Podgoršek je v nadaljevanju dejal, da je aktualna vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba na področju kmetijstva do danes naredila zelo malo, pa še to ocenjuje v glavnem kot škodljivo. V prvi vrsti je omenil dva katastrofalna zakona na področju kmetijstva, ki sta že prinesla negativne posledice. Zakon o kmetijski zbornici zaradi nekaterih spornih členom praktično onemogoča kandidiranje sposobnih in ambicioznih kmetov v upravne organe zbornice in praktično ukinja javno službo kmetijskega svetovanja. “Kmetijsko-gozdarsko zbornico potrebujemo, če nam je to všeč ali pa ne,” je bil jasen Podgoršek.
Ustavno sporen je tudi zakon o zaščiti živali. Nedavni odvzem živali na Dolenjskem je bil tako ali tako nezakonit, že četrti dan veljavnosti zakona pa so na podlagi novega zakona živali prodali, poravnali stroške postopka in preostanek denarnih sredstev dali nevladnim organizacijam. Po starem zakonu je v primeru odvzema zaradi ogrožanja živali ali človeških življenj preostanek sredstev dobil kmet. “Aktualna vlada je kmete z obdavčitvijo tako imenovanih OMD-plačil oškodovala za dobrih 5 milijonov,” je kot komentar na spremembe davčne politike dejal Podgoršek.
Podgoršek je razpravi še dejal, da se aktualna vlada pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju kmetijstva in prehrane prepogosto sklicuje na evropsko zakonodajo. Živ dokaz, da pri nas prihaja do napačnih interpretacij evropskih uredb, so sosednje države, ki imajo ob enakih evropskih okvirjih veliko stvari bolje in enostavneje urejenih, kar njihovim kmetom omogoča veliko hitrejši razvoj. Kot dokaz, da je tudi na evropskem političnem parketu mogoče marsikaj doseči, je omenil primer sprejemanja evropske uredbe, po kateri manjšim kmetom ni potrebno voditi še bolj zapletene “papirologije”.
Dr. Milan Zver, ki je v prejšnjem mandatu bil član Odbora za kmetijstvo v Evropskem parlamentu, je v orisu dogajanja na področju kmetijstva omenil nekdanjega duhovnika in politika Janeza Evangelista Kreka, ki je konec devetnajstega stoletja pa vse do začetka prve svetovne vojne odločilno vplival na razvoj kmetijstva, ki je takrat zaradi dobro organiziranega zadružništva imelo večji odstotek bruto domačega proizvoda od celotne takratne industrije na slovenskem.
Trenutno dogajanje v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu je po besedah dr. Zvera pogubno za evropsko kmetijstvo. Multinacionalke vsiljujejo proizvodnjo sintetičnih živil, ki bi jim prinesle visoke dobičke, s tem pa uničujejo evropsko kmetijstvo, čemur pa žal preveč sledi tudi aktualna slovenska vlada. Letošnje volitve v Evropski parlament so zato velika priložnost, da ta trend obrnemo.
V pogledu v prihodnost je Podgoršek izpostavil pomen zadružništva, ki je v sosednjih državah veliko bolj razvito. “Slovenski kmet je preživel več vojn in naravnih ujm in bo preživel tudi to vlado,” je še dejal. O prihodnosti slovenskega kmetijstva je po njegovem mnenju najprej potrebno opraviti širšo razpravo, v kateri morajo nujno sodelovati vsi deležniki.
V strateškem načrtu za naslednjih deset let je potrebno jasno definirati prihodnost manjših kmetij, ki so ključne za ohranjanje podeželja in poseljenosti. Prav tako je potrebno poskrbeti za večje kmetije, ki pa skrbijo za prehransko neodvisnost države, ki je v času covida močno prišla do izraza.
Temelj samooskrbe so po mnenju Podgorška družinske kmetije, ki jim je potrebno pomagati na različnih področjih. Največji problem sta pretirana birokracija in visoke obdavčitve. Sosednje države, kjer država dobi svoje brez tega, da kmetom povzroča dodatne težave, imajo to veliko bolje urejeno. Denarja za razvoj kmetijstva je dovolj, a aktualna vlada ne objavlja razpisov, ali pa so oblikovani tako, da so izkoriščeni do 25%.
Kmetijstvo potrebuje stabilnost, ki bo razlog mladim, da se odločijo za kmetijsko dejavnost. Kmetom prijaznejša davčna politika in zmanjšanje birokracije sta dva izmed najpomembnejših ukrepov, ki sta s pomočjo sodobne IKT tehnologije izvedljiva, če pri tem sodelujejo kompetentni deležniki. Trenutno se s tem ukvarjajo ljubitelji živali, kar se z imenovanjem zadnje kandidatke za kmetijsko ministrico močno potrjuje. Razvoj kmetijstva bo po besedah Podgorška in Zvera omogočila tudi revizija Nature 2000.
Pri kreiranju kmetijske politike morajo imeti ključno vlogo kmetje in ne ljubiteljske nevladne organizacije, ki bi živinorejo najraje prepovedale.
Dr. Zver je v zaključku svoje razprave prisotnim dejal, da bo v prihodnje potreben pogum in tako na državni kot tudi na evropski ravni preudarno sklepanje kompromisov, ki bodo ohranjali kvaliteto bivanja na podeželju in obenem zagotavljali prehransko varnost Slovenije in Evrope. Na evropskem nivoju bo v naslednjem mandatu potrebno zagotoviti dovolj finančnih sredstev za doseganje teh dveh ciljev.
M.Z.
