Romana Tomc, poslanka Evropskega parlamenta, je ob prevzemu predsedovanja Svetu EU s strani sosede Hrvaške poudarila pomembnost demografije in njenih izzivov. Slednji so trenutno bolj pereči v vzhodnih državah.
“Želim si več poudarka na problematiki starejše populacije v povezavi s šibko rodnostjo in odhajanjem mladih v bolj razvite države. Prepričana sem, da boste z vašo komisarko, Dubravko Šuico, na tem področju še posebej aktivni.”, je zapisala v svojem sporočilu za javnost
Spomnimo, da se tudi Slovenija spopada z daleč največjo težavo starajoče se družbe. Rodnost je (pre)nizka, saj že leta za Slovenijo znaša v povprečju 1.5 do 1.6 otroka (problem ni več samo nizka rodnost, ampak tudi prehajanje vse manj številčnih generacij žensk v rodno dobo), izobraženi mladi pa zaradi nedelujočega in ne dovolj prožnega trga delovne sile zapuščajo Slovenijo. Trenutno s svojimi cca. 70% predstavlja izziv največji delež v strukturi prebivalstva (15-64 let), mnogi nad 60 let – srednja generacija pa je že (pre)zgodaj upokojena. Delež med slednjimi in aktivnim prebivalstvom pa se bo samo še zaostroval. Vse več je starejših in starih (20%), ki potrebujejo varstvo in nego. Migracijski tokovi, ki so aktivni tudi znotraj Slovenije, žal ne zapolnjujejo potreb Slovenije, pač pa v Slovenijo prihaja predvsem neizobražen kader, ki za sabo “potegne” mnoge nepreskrbljene in socialno ogrožene osebe (tujcev v Sloveniji je že dobrih 7%). Slednje pomeni, da bo dodana vrednost, ki jo ustvarja zdrav in perspektiven del gospodarstva, porabljen pretežno za socialne transferje, vzdržnost socialne politike in povečanje zaposlenih v javnem sektorju.
Ali se bo oblast prebudila in sprejela ustrezno prebivalstveno politiko, ki bo predvsem (kot opozarja stroka) vplivala na povečanje rodnosti
Ustrezna prebivalstvena politika pa pomeni tudi in predvsem hiter tehnološki preskok. To pa pomeni spremembo gospodarskega in miselnega okvirja, kjer bodo ključno vlogo prevzeli aktivni in mladi. Nujna in (pre)potrebna so večja vlaganja v ustrezno terciarno izobraževanje, inovativno podjetništvo ter privabljanje tujih talentov in kapitala. Nekaj potenciala skozi kadre za tehnološki preskok je še ostal v Sloveniji. Ta bi moral takoj prenašati znanje na mlade, bodoče nosilce sprememb. Slovenija bi tako zmogla, demografski trendi bi se izboljševali, medgeneracijska solidarnost pa bi res lahko zaživela.
Uredništvo