Je končni cilj “celodnevna osnovna šola”?
Vlada predvideva v okviru novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja uvesti spremembe učnih načrtov in razširjenega programa v osnovnih šolah, več obveznega učenja tujih jezikov v osnovni šoli in drugačna merila pri prehodu v srednjo šolo.
Na torkovem koalicijskem vrhu je bila napovedana tudi reforma izobraževalnega sistema. V javnosti se je glede tega pojavilo več vprašanj o rokih za uvajanje novosti. Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec, ki je bil direktor Direktorata za osnovno šolstvo in vrtce že v času ministra Lukšiča, pravi, da bodo smernice šolske prehrane posodobljene že prihodnje leto, bolj korenite spremembe pa napoveduje za naslednja leta. Razširjen program osnovne šole, spremenjen predmetnik in uvedba dveh tujih jezikov naj bi bili vpeljani v šolskem letu 2024/25.
Za uvedbo reforme bo vlada predlagala spremembo zakoa o osnovnih šolah. Po novem naj bi bili otroci dlje časa v šoli, kar bo po vsej verjetnosti dvignilo veliko prahu. Življenje otrok se namreč ne vrti le okoli šole, saj ima veliko otrok v popoldanskem času dejavnosti, v okviru katerih si pridobivajo določene specialne veščine, za kar v okviru pouka ni niti časa niti pogojev.
Zaradi obsežnejšega urnika bodo otroci dlje časa preživeli v šoli, za športne treninge in glasbeno šolo pa bo časa manj. Posledično bodo pouk v glasbenih šolah začeli pozneje, trajal pa bo vse do poznih večernih ur. V glasbenih šolah je veliko učiteljev mnenja, da bodo zaradi tega otroci bolj utrujeni, kar bo ogrozilo kvaliteto izvedbe pouka in posledično veliko slabše rezultate. Podobnega mnenja so tudi športni trenerji, ki poleg utrujenosti otrok vidijo težave še v prostorskih pogojih za treninge. Večina telovadnic je v poznejših urah namreč zasedenih.
Zaradi daljšega urnika bo tako več otrok imelo v šoli kosilo, kar bo po žepih udarilo starše.
Na ministrstvu nameravajo na drugačen način opredeliti vlogo nacionalnega preverjanja znanja. Rezultat nacionalnega preverjanja znanja naj bi po besedah Černilca veljal za celo generacijo, ne pa kot regulacija za zadnje vpisno mesto, kot velja danes. Za vpis na srednje šole v primeru prevelikega navala nameravajo uvesti sprejemne izpite.
Nekateri se še spomnimo tako imenovane Celodnevne osnovne šole (COŠ), ki je v “nekih temnih časih” imela predvsem vzgojno nalogo. Otroke se je dobesedno iztrgalo iz družin z namenom vplivanja na oblikovanje njihove osebnosti na temeljih marksizma. Se nam, glede na poveličevanje takratnega družbenega reda s strani nekaterih ministrov, obeta ponovna uvedba pranja možganov? Se je s tem namenom v ime šolskega ministrstva vrinila tudi vzgoja, ki je v prvi vrsti v pristojnosti staršev?
M.Z.
