Zakaj je promocija slovenskega mesa izginila iz medijev?
Slovenski kmetje so ob prodaji mesa po Zakonu o promociji od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025 za namen promocije slovenskega mesa zavezani na glavo govedi staro do enega leta prispevati po 0,35€, za glavo govedi staro nad eno leto pa po 1,20€. Na glavo prašiča vsak prispeva po 0,20€, na glavo perutnine vsak po 0,0015€. A kmetje opažajo, da promocija slovenskega mesa izginja iz medijev kljub temu, da za to namenjajo denar. Odgovor kmetom ponuja prispevek nemškega portala m.focus.de, ki ga v nadaljevanju povzemam.
Nemški zvezni minister za prehrano Cem Ozdemir iz stranke zelenih namerava radikalno zmanjšati porabo mesa pri vseh državljanih države s širšim ciljem po “preobrazbi celotnega prehranskega sistema v prid podnebju.
Ösedmir za vse prebivalce predvideva »vegetarijansko prehrano« in največ 10 gramov mesa na dan na prebivalca ter načrtuje “nemško prehransko strategijo”, ki naj bi bila inovativna za vse državljane in obvezna v javnih ustanovah. Ključni dokument Zveznega ministrstva za prehrano in kmetijstvo (BMEL) o »Prehranski strategiji za Nemčijo« pravi: “Prehod celotnega prehranskega sistema na rastlinsko prehrano je najpomembnejši prilagoditveni vijak na področju prehrane v Nemčiji”, da se uskladi z našim nacionalnim in mednarodnim podnebjem, biotsko raznovrstnostjo in doseže cilje trajnostnega razvoja”.
Nemška živilska industrija je že seznanjena s konkretnimi ukrepi, s katerimi naj bi dosegli nove prehranske cilje. “V prihodnosti naj bi bila priporočena dnevna potreba po perutnini manjša od enega grama,” pravi Wiebke von Segger, vodja oddelka Centralnega združenja nemške perutninske industrije (ZDG). Predlaganih 10 gramov mesa na dan je po besedah Eckharda Heuserja iz združenja mlečne industrije enakovredno eni curry klobasi na mesec.
Glasovanje o tem vprašanju bo v nemškem Bundestagu že ta mesec, Özdemirjeva prehranska strategija pa naj bi bila sprejeta konec leta in nato izvajana korak za korakom. Novi standardi kakovosti DGE v gostinstvu, torej v vrtcih, šolah, menzah itd., naj bi bili obvezni za vse in uveljavljeni do leta 2030.
Neposredni pritiski na slovenskega kmeta se pod sedanjo vlado iz dneva v dan stopnjujejo, vse več pa je tudi posrednih oblik pritiskov, kot npr. predvideni Zakon o zaščiti živali, omejevanje kmetijske dejavnosti pod pretvezo zaščite okolja (Natura 2000) in podobno. V uspešnem gospodarskem okolju se cene oblikujejo prosto na trgu, država pa s ciljem pridelovanja zdrave prehrane podpira domačega kmeta, saj je hrana, pridelana v domačem okolju, za prebivalce le-tega dokazano tudi najbolj zdrava. Slovensko gospodarsko okolje zaradi številnih državnih regulativ postaja vse bolj podobno situaciji med leti 1945 in 1990.
Premier Golob je pred dnevi zatrdil, da bo vlada s kontrolo gibanja cen s prstom pokazala na zaslužkarje, med katerimi je poleg kmetov omenil še predelovalno industrijo in trgovce. A dogajanje v Nemčiji močno zbuja sum, da za uničevanjem evropskega kmetijstva stoji nekdo, ki z uvozom hrane iz drugih predelov sveta dobro zasluži. Kljub opozorilom kmetov in številnih ekonomistov aktualna vladna ekipa v dani situaciji nima ustreznih odgovorov. Poleg očitne nesposobnosti se vse bolj kaže, da bi razlog lahko bila tudi nemoč se zoperstaviti neumnostim iz zahoda, ali pa morda osebna finančna korist ključnih osebnosti Golobove ekipe.
M.Z.
