Zakaj imamo v Sloveniji, državi parlamentarne demokracije, v sodni veji oblasti (neodvisni?) še vedno dvojna merila. Primeri pri posameznih grožnjah, ki jih izrekajo nekateri proti vidnim funkcionarjem, našo trditev le potrjuje.
Spomnimo se primera Josipa Zagajskega. Piše se leto 2009, predsednik vlade takrat je Borut Pahor, predsednica vlade na Hrvaškem Kosorjeva. Zagajski (državljan Republike Hrvaške) grozi preko policista z ubojem. Časopisi in medijske hiše “spišejo” celo dramo. Njegovo delo primerjajo z zgodovinskim pregledom najznamenitejših atentatov po svetu. Tožilstvo ga takoj preganja zaradi kaznivih dejanj terorizma, poskusa preprečitve uradnega dejanja in nedovoljene proizvodnje prometa ter orožja ali eksploziva. Sodni epilog: “Zagajski je zaradi domnevnega načrta atentata na premiera Boruta Pahorja bil obsojen na 11 leta zapora” (tožilstvo je zahtevalo 12 let, ni pa mu uspelo dokazati dejanja terorizma).
Spomnimo se primera v letu 2009. Premier je Janez Janša. Oborožen policist (gre za pomočnika komandirja policijske postaje) mu grozi z likvidacijo. Težava uradne osebe? 297. člen KZ-1 (5 odstavek) Če stori dejanje spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti …uradna oseba, se kaznuje z zaporom do petih let.n Sodni epilog: “Sodni proces zastara!”
Piše se leto 2020. Premier je Janez Janša. Znan mariborski protestnik na demonstracijah grozi premierju s smrtjo. Zraven stoji uniformiran policist. Zgodi se “nič”. Sledijo novi protesti. Parole “Smrt janšizmu” in “Smrt Janši”. Nacionalna televizija s fotografijami “spremlja” dogodek, kot, da gre za “pravo” stvar, upravičena dejanja, tudi, če se z združevanjem kršijo odredbe o prepovedi zbiranja zaradi epidemije in posledično ogrožanja svojega zdravja in zdravja drugih. Sodni epilog: “Nič! Do tja se niti ne pride. Tožilstvo pravi, da to ni kaznivo dejanje.”
Zaključek: “Zakaj torej dvojna merila?”
297. člen KZ-1 (Kazenski zakonik Republike Slovenije) Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je jasen že v svojem prvem odstavku: Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Odgovor: “Ker v sodni veji oblasti za svoja zlonamerna, vodena in pristranska dejanja (beri sojenja) še nihče ne odgovarja in, ker nekateri še vedno mislijo, da so prvorazredni in nedotakljivi. In pri vsem tem jim še vedno pomagajo povezave med sivo eminenco in določenimi novinarji, ki zaradi svojih prepričanj ne morejo razmišljati neodvisno. Celo godi jim, ko so pohvaljeni za svoje “neodvisno” poročanje.
B.P.
