Pljuvajo po gardi, neupravičeno obtožujejo pilote, zrežirajo incident na meji in za piko na i slovensko vojsko obtožijo, da izvaja genocid nad tujim lokalnim prebivalstvom, je bilo prebrati na enem izmed fb profilu
“Kot poveljnik sil Slovenske vojske in poveljnik vseh misij Slovenske vojske v tujini odločno protestiram proti načinu razprave v oddaji RTV Slovenija in izjavi Jadranke Juras, ki sem jo razumel kot obtožbo pripadnikov Slovenske vojske, da na mednarodnih misijah pobijamo lokalno prebivalstvo oziroma da tja odhajamo s tem namenom.
Misel in zelo resne obtožbe so bile izrečene na lahkoten način, prav tako je bil celoten pristop k razpravi precej nenavaden, saj se je navidezno zelo resno razpravljalo o vlogi mednarodnih organizacij pri zagotavljanju globalne varnosti in stabilnosti, o terorizmu in načinu ukrepanja in boja proti terorizmu ter v širšem kontekstu tudi o vlogi in mestu obrambnih sil v domačem in mednarodnem prostoru. Slovenska vojska ima pomembne zasluge za to, da ima danes Republika Slovenija takšne demokratične standarde, da lahko vsakdo med drugim tudi svobodno izraža svoja stališča, ne glede na to ali o konkretni temi kaj ve in ali uporablja dejstva in argumente. Nedopustno pa je, da pri tem s takšno lahkoto žali in obtožuje nekoga drugega, v konkretnem primeru Slovensko vojsko kot institucijo ter njene pripadnike in pripadnice.
Nedopustno pa je, da pri tem s takšno lahkoto žali in obtožuje nekoga drugega, v konkretnem primeru Slovensko vojsko kot institucijo ter njene pripadnike in pripadnice
Naj povem, da trenutno – daleč stran od domovine – svojo nalogo v službi domovini pri skrbi za njeno varnost in v podporo globalnemu miru izvaja 329 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Do zdaj smo jih napotili 14.000-krat! Svoje naloge izvajajo v okviru treh mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija, in sicer OZN, EU in Nato. Vse misije potekajo na podlagi soglasja v teh organizacijah in pri vsaki gre za visoko stopnjo mednarodnega dogovora. Prav povsod je temeljni smoter teh misij v zaščiti lokalnega prebivalstva pred različnimi, tudi vojaškimi grožnjami.
Naj naštejem nekaj konkretnih poslanstev, ki jih mednarodne vojaške sile, vključno s Slovensko vojsko, izvajajo na različnih misijah:
Poslanstvo sil Kfor je na podlagi Resolucije OZN št. 1244 zagotavljanje varnega in stabilnega okolja ter svobode gibanja na Kosovu, nudenje podpore mednarodnim humanitarnim in civilnim organizacijam, nudenje podpore razvoju stabilnega, demokratičnega, večnacionalnega in mirnega Kosova ter nudenje podpore razvoju Kosovskih varnostnih sil.
Poslanstvo OIR je, da v sodelovanju z regionalnimi partnerji v skupnem združenem operativnem območju operacije vojaško porazi Da´esh ter s svojim delovanjem podpira ukrepe lokalnih oblasti za povečanje regionalne stabilnosti.
V Iraku Slovenska vojska skupaj s pripadniki OS Nemčije z načrtovanimi in napovedanimi zmogljivostmi v okviru namensko oblikovanih sestavov Slovenske vojske sodeluje v operaciji Inherent Resolve, in sicer z namenom usposabljanja lokalnih varnostnih sil v podpori naporov mednarodne skupnosti.
Operaciji Združenih narodov Unifil in Untso trajata že od leta 1978 oziroma od leta 1948. Prvotno poslanstvo operacije Unifil je bilo nadzor umika Izraelskih sil iz južnega Libanona, obnovitev mednarodnega miru in varnosti ter pomoč libanonski vladi pri vzpostavitvi učinkovite oblasti v regiji. Poslanstvo zdaj vključuje tudi nadzor izvajanja prekinitve sovražnosti, podporo libanonski vojski pri vzpostavitvi nadzora nad južnim Libanonom, koordinacija aktivnosti med Libanonom in Izraelom ter pomoč oblastem pri vzpostavitvi kontrole na mejah države. Tudi poslanstvo operacije Untso se je skozi čas spreminjalo, danes je v opazovanju in vzdrževanju brezpogojne prekinitve ognja, nadziranju sporazumov o premirjih, preprečevanju izoliranih incidentov ter pomoči drugim mirovnim operacijam na območju.
V Afganistanu z vzpostavitvijo misije Odločna podpora 2015 so se mednarodna prizadevanja osredotočila na usposabljanje, svetovanje in nudenje pomoči v okviru omejenega regionalnega pristopa na ravni varnostnih ministrstev in nacionalnih institucij, pri čemer svetovanje in usposabljanje afganistanski vojski poteka do ravni korpusov in sedežev policijskih okrožij. Končni cilj je izgradnja dolgoročne zmožnosti afganistanske vlade in njihovih varnostnih sil za vzdržno in samostojno skrb za varnost v državi ter posledično ustvarjanje pogojev in možnosti za nadaljnji razvoj, ki vodi k dolgoročni stabilnosti države.
Poslanstvo operacije Althea v Bosni in Hercegovini je, da skladno s svojim mandatom in vojaško prisotnostjo prispeva k varnemu in stabilnemu okolju v Bosni in Hercegovini, prepreči ponovno eskalacijo nasilja in omogoči izvajanje preostalih vidikov Daytonsko-Pariškega mirovnega sporazuma.
V Mediteranu, v pomorski operaciji EUNAVFOR Med/Irini je poslanstvo v izvajanju resolucije OZN pri embargu na orožje na odprtem morju ob obali Libije, preprečevanju tihotapljenja in usposabljanju libijske obalne straže/mornarice.
Operacija EUTM – Mali predstavlja del celovitega pristopa EU za vzpostavitev in izboljšanje politične stabilnosti, varnostnih razmer, vladavine prava, spoštovanja človekovih pravic, upravljanja in socialne kohezije v državah Sahela in še posebej v Maliju ter pomoč pri vzpostavitvi pogojev za regionalni in nacionalni trajnostni razvoj.
V eFP v Latviji Slovenska vojska od junija 2017 do preklica zagotavlja do 50 pripadnikov v strukturo BSk Latvija, v okviru Natove okrepljene prednje prisotnosti v podpori celovite in širše odvračalne ter obrambne drže zavezništva v baltskih državah in Poljske.
Če povzamem poslanstva vseh mednarodnih misij, na katerih sodeluje Slovenska vojska, potem je več kot očitno, da je ključen poudarek na zagotavljanju varnega in stabilnega okolja, skrbi za vzpostavitev in delovanje lokalnih oblasti ter posledično skrb za lokalno prebivalstvo in njihova zaščita pred grožnjami, ki jih predstavljajo različni državni in nedržavni akterji. Prav tako imajo prav vse misije tudi poudarjeno humanitarno noto v smeri zagotavljanja pogojev za življenje, človekovih pravic, posebne skrbi za ranljive skupine in podobno. Po pravilu je odziv lokalnega prebivalstva na prisotnost mednarodnih vojaških sil, vključno s pripadniki in pripadnicami Slovenske vojske, pričakovan glede na poslanstvo. Žal mi je, ker drugi Slovenci, vključno z Jadranko Juras, ne morejo doživeti vseh izrazov hvaležnosti in spoštovanja, ki so ga naši pripadniki deležni na vseh teh koncih sveta.
Ne mene ter ne pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske ne prepriča lahkotno in neargumentirano razpravljanje o zelo resnih temah, nas pa žali in hkrati žalosti. Kot poveljnik sil Slovenske vojske pričakujem, da se nam bo Jadranka Juras za izrečene obtožbe opravičila. Vsem sodelujočim v oddaji smo pripravljeni tudi pojasniti naš pogled, predvsem pa dejstva in strokovne obrazložitve na teme, o katerih je tekla razprava. Zato jih vabim, da z nami vzpostavijo stik, je izjavil na https://www.gov.si/.
brigadir Miha Škerbinc
