Minuli konec tedna je v Murski Soboti potekala 21. znanstvena konferenca Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), v katero je vključenih 188 pomurskih akademikov.
Osrednja tema konference je bila geotermija v Pomurju, sicer pa se je 34 članov v predavanjih dotaknilo različnih tem s področja tehnike, biotehnike, družboslovja in humanistike ter naravoslovja. V petek zvečer so medse slovesno sprejeli tudi štiri nove člane, ki so se s predavanji letos tudi prvič predstavili. Petra Cajnko je govorila o uvedbi coachinga v podjetništvo in šolstvo, Tadej Ostrc je o Zdravljenju glavobola v zvezi s temporomandibularno motnjo, Uroš Novak o Naravnih biopolimerih danes in kaj lahko postanejo ter Mirko Bratuša, ki je govoril o pomurski spomenikih.
Predsednik PAZU, pom. akad. dr. Mitja Slavinec, je za naš portal dejal, da je letošnja konferenca po številu predavateljev med močnejšimi, letošnja osrednja tema pa se je dotikala geotermije. Poleg domačih akademikov je sodeloval tudi en predavatelj iz Češke.
Glede koriščenja geotermije je Slavinec dejal, da v kolikor bi se topla voda nahajala pod Ljubljano, bi zakonodaja na tem področju gotovo bila veliko bolj enostavna in rešitve veliko bolj življenjske.
“Zakonodaja bi morala biti takšna, ki bi bila za dobrobit Pomurja. Sprejemljiva mora biti v dobrobit pomurskega gospodarstva in dobrobit ljudi, ki moramo najti eno srednjo pot, ob tem pa ne biti bolj papežki od papeža, čemur se marsikdo težko izogne,” je še dejal Slavinec in ocenil plenum kot vrhunski. V zaključku so prisotni ugotovili, da so prisotni pravzaprav del rešitve tega problema, ki mora biti ekonomsko vzdržna, obenem pa okolju ne prinesti nepopravljive škode.
Razpravljalci so ugotovili, da nekih enoznačnih rešitev zaradi premalo podatkov v tem trenutku ni mogoče najti. V kolikor je količina tople vode velika, je sistem reinjekcije brezpredmeten, v kolikor pa raziskave pokažejo, da bi tople vode po nekaj desetletjih lahko primanjkovalo, pa je potrebno biti do okolja že sedaj odgovoren. Na srečo trenutne meritve kažejo, da bi lahko bilo vode dovolj.
Kot razlog za relativno majhno koriščenje tople vode v Pomurju razpravljalci s področja znanosti in gospodarstva poleg različne temperature vode (v Murski Soboti okoli 60, v Lendavi okoli 80 stopinj Celzija) navajajo predvsem slabo zakonodajo. Prišli so tudi do zaključka, da bi bila voda iz nekaterih vrelcev poleg toplotnega izkoristka, ki med drugim kar nekaj prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pri ogrevanju, primerna tudi za namakanje, pri čemer bi bil izplen koriščenja vode dvojni.
Gospodarstvo in znanost pri iskanju rešitev odlično sodelujeta, do zapletov pride le na osnovi sprejete zakonodaje, kjer v Ljubljani pogosto naletimo na izgovor, povezan z določbami evropske zakonodaje. A podatki kažejo, da ostale evropske države isto zakonodajo interpretirajo drugače, čemur primerni so tudi rezultati.
M.Z.
