Pred tem sta turnir za grand slam osvojili dve slovenski mladinki. Mima Jaušovec je zmagala leta 1973 v Parizu, leta 1974 v Wimbledonu, v finalu Rolanda Garrosa pa je leta 1972 izgubila. Katarina Srebotnik je leta 1998 osvojila naslov v posamični konkurenci deklet v Wimbledonu, istega leta pa izgubila finale v New Yorku.
Šeško do finala ni izgubil niti niza. Po vrsti je do zaključnega obračuna za turnirsko zmago premagal Rusa Marata Safijeva, Ekvadorca Emilia Camacha, desetega nosilca Avstrijca Thila Behrmanna, drugega nosilca Brazilca Luisa Guta Miguela in nato še tretjega nosilca Japonca Ryoja Tabato.
V finalu ga je čakal Američan Hance, s katerim sta med turnirjem skupaj trenirala in postala prijatelja. Slovenec dvoboja sicer ni dobro začel, po treh zaporednih odvzemih servisov tekmeca je Američan z dvema “braekoma” povedel s 4:2, prednost pa zadržal do konca niza. A to Šeška ni zmedlo. V drugem nizu svojega servisa ni izgubil, nekaj več težav na svoj servis sta imela finalista v tretjem.
Najprej je “break” uspel Slovencu, a je tekmec izenačil na 3:3, nato pa spet izgubil servis. V deveti igri je imel Šeško že dve zaključni žogi za zmago, toda Hance je obe ubranil, deseta pa je zanesljivo pripadla Zasavcu, ki se je tako po uri in 59 minutah igre lahko veselil svojega največjega uspeha in zgodovinskega dosežka slovenskega tenisa.
Slovenski predstavnik je dosegel pet asov, zbral kar 32 neubranljivih udarcev, medtem ko jih je njegov tekmec v statistiko vpisal 17. Izkoristil je štiri od sedmih priložnosti za odvzem servisa, izjemno učinkovit pa je bil tudi pri igri na mreži, kjer je osvojil 24 od 31 točk (77-odstotna uspešnost). Skupno je Šeško osvojil 92 točk, deset več od Američana, je statistične podatke objavila spletna stran teniški svet.
Vir: NOVA24TV
