Slovenija sodi med države z največjo davčno obremenitvijo plač v Evropi, kar vpliva tako na razpoložljiv dohodek zaposlenih kot tudi na mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Po zadnjih mednarodnih primerjavah presegajo davki in prispevki na delo slovensko povprečje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kar ponovno odpira vprašanja o potrebnih spremembah davčne ureditve.
Majski podatki OECD za leto 2025 kažejo, da skupna obremenitev plač v Sloveniji znaša 44,6 odstotka, kar državo uvršča na šesto mesto med članicami te organizacije. Povprečje OECD je bistveno nižje in znaša 34,9 odstotka. Višje davčne obremenitve od Slovenije imajo le Belgija, Nemčija, Avstrija, Francija in Italija. V nasprotju s tem pa so nekatere države, kot je Nizozemska, v zadnjih letih uspele postopoma znižati davčni pritisk – z 40 na 35,1 odstotka.
Manjši neto dohodek in posledice za konkurenčnost
Visok delež davkov in prispevkov pomeni, da zaposleni v Sloveniji od svoje bruto plače prejemajo manjši neto znesek kot njihovi kolegi v državah z nižjo obdavčitvijo. Posledično to zmanjšuje tudi zanimanje za zaposlitev v Sloveniji in zmanjšuje privlačnost delovnega okolja za tuje strokovnjake, opozarjajo predstavniki delodajalcev. Po njihovem mnenju visoki stroški dela otežujejo gospodarsko rast in vplivajo na manjšo fleksibilnost podjetij.
Plače, inflacija in realna kupna moč
Statistika Eurostata za leto 2024, objavljena v juniju 2025, kaže, da so povprečni stroški dela na uro v Sloveniji znašali 27,1 evra, kar je pod evropskim povprečjem (33,5 evra). Čeprav so se ti stroški v enem letu zvišali za 6,6 odstotka, se zaradi inflacijskih pritiskov realna kupna moč zaposlenih ni bistveno izboljšala. V nekaterih primerih so cene rasle hitreje kot plače, kar pomeni, da se dejanska vrednost prihodkov ni povečala.
Dodaten izziv predstavlja t. i. “davčno plazenje” – pojav, pri katerem inflacija potisne plače v višje dohodninske razrede, brez da bi se s tem povečala realna korist za posameznika. Davčni strokovnjaki zato priporočajo usklajevanje davčnih lestvic z inflacijo, da se prepreči dodatno obremenjevanje zaposlenih.
Iskanje ravnotežja med razbremenitvijo in vzdržnostjo
Vprašanje, kako razbremeniti plače, ne da bi ogrozili financiranje javnih storitev, ostaja eno ključnih izzivov slovenske ekonomske politike. Predstavniki gospodarstva si želijo nižje prispevke, ki bi omogočili večjo fleksibilnost na trgu dela in privabljanje strokovne delovne sile. Sindikati medtem opozarjajo na pomen vzdržnega financiranja javnih sistemov, kot sta zdravstvo in pokojninski sistem.
Ob koncu leta 2024 je vlada napovedala pripravo izhodišč za celovito davčno prenovo. Čeprav so bila v ta namen ustanovljena posvetovalna telesa in izvedeni številni sestanki, konkretni predlogi reform do junija 2025 še niso bili predstavljeni.
vir: Portal 24
