Slovenija si je pri črpanju EU sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 prislužila oceno nezadostno. Na razpolago namreč ima 3.2 milijardi EUR (850 MIO EUR za zahodno kohezijsko regijo in 1.3 MILIJARDE EUR za vzhodno), na dan 30.9.2018 pa ji je z zahtevki uspelo v Slovenijo “spraviti” le 300 MIO EUR. Včeraj je iz Bruslja “kapnila” sveža, za ministrico za kohezijo Mlinarjevo dobra novica, da je Sloveniji do 31.12.2019 uspelo z zahtevki “počrpati” 35 % vseh razpoložljivih sredstev.
“Slovenija je ena od desetih držav, ki lani (šlo je za leto 2017) to je v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvirja, ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov”, tako predsednik Računskega sodišča Samo Jereb
Ker je osnovni namen evropskih sredstev zmanjšanje razlik med razvitostjo posameznih regij, smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad popolno neuspešnostjo Slovenije glede črpanja razpoložljivih sredstev. Ker se finančna perspektiva zaključuje, se odpira vprašanje, koliko sredstev bo Sloveniji še uspelo spraviti v njen proračun, saj časa za zahtevke zmanjkuje. Slednji morajo biti izstavljeni do vključno leta 2023 in sicer, ko je projekt končan in je pridobil vsa potrebna dovoljenja, potrdila…o zaključku naložbe.
Uredništvo
