Prva zadolžitev letos
Slovenija se je včeraj zadolžila za 1,25 milijarde evrov v obliki novih 10-letnih trajnostnih obveznic RS91 in za 250 milijonov evrov v obliki dodatnih obveznic RS76, ki zapadejo 7. avgusta 2045. Obrestna mera prvih znaša 3,625%, drugih pa 3,125%.
28% investitorjev v RS91 prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice, sledijo jim Francija in Beneluks (19,8%), Združeno kraljestvo in Irska (13%) ter Slovenija (11,5%), Južna Evropa (9,4%), Skandinavija (7,7%) ter Srednja in Vzhodna Evropa (6,2%). Glede na institucionalno porazdelitev je 50,0% Upravljavcev skladov, zavarovalnic in pokojninskih skladov, 36,8% bank, 10,0% centralnih bank oz. drugih uradnih institucij, 3,1% pokrivajo skladi tveganega kapitala, 0,1% pa ostali investitorji.
Tudi pri dodatnih obveznicah RS76 prihaja 24,5% investitorjev iz Nemčije, Avstrije in Švice, sledijo jim investitorji iz Združenega kraljestva in Irske (19,2%), Južne Evrope (16,3%), Slovenije (14%) in Skandinavije (10,4%). Največje povpraševanje prihaja iz skladov (46,6%) in bank (40,8%), sledijo jim skladi tveganega kapitala (6,8%) in centralne banke oz. druge uradne institucije (5,6%).
V letošnjem letu se lahko država na podlagi sprejetega proračuna zadolži za skupno 4,97 milijarde evrov, prihodnje leto pa za 4,58 milijarde evrov.
S pridobljenimi sredstvi bo vlada pokrivala proračunske izdatke prvega četrtletja. Do sprejema proračuna za leto 2023 je bil zadržan predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je menil, da proračun za 2023 ni bil pripravljen na realističnih osnovah iz leta 2022. Golobova vlada je bivši Janševi očitala zapravljanje, sama pa je s proračunom trošenje še enormno povečala ter ob vsem tem zmanjšala sredstva za številne razvojne programe, znanost, železniško infrastrukturo in informacijsko družbo.
C. U.
