V prvem tednu preko 50 kadrovskih menjav
Na temo kadrovskih menjav je poslanska skupina SDS včeraj sklicala tiskovno konferenco, na kateri je o trenutni problematiki delovanja vlade pod vodstvom Roberta Goloba spregovoril nekdanji minister, dolgoletni poslanec in aktualni namestnik vodje poslanske skupine Zvonko Černač.
Vlada RS pod vodstvom Roberta Goloba je na prvi redni seji sprejela sklep, ki od ministrstev, organov v sestavi ministrstev in vladnim službam nalaga, da do torka, 7. junija 2022, pripravijo poimensko preglednico vseh novo zaposlenih ter trajno in začasno premeščenih javnih uslužbencev od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022, in sicer z nazivi, plačnim razredom in tipom zaposlitve.
Po enem tednu vladanja Roberta Goloba so delo vlade zaznamovale številne kadrovske menjave. V prvem tednu je Golobova vlada opravila preko 50 kadrovskih menjav. Vlada Janeza Janše je pred dvema letoma in tremi meseci v enakem časovnem obdobju opravila le 10 menjav. S strani večinskih medijev so le te bile predstavljene kot kadrovski cunami, čeprav je šlo takrat za običajne kadrovske poteze, ki jih stori vsaka vlada ob prevzemu mandata (obveščevalno-varnostna služba, generalni direktor policije, SOVA, UKOM, Služba vlade za zakonodajo). Tokrat smo priča izrazitim kadrovskim posegom na številna področja, kjer mandati niso potekli.
V oči bode menjava direktorja Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki vzbuja številna vprašanja in številne pomisleke, saj v tem trenutku poteka mednarodna preiskava glede čudnih transakcij, ki so povezane s podjetjem Gen-I, ki ga je vodil Robert Golob.
Vlada Roberta Goloba je zamenjala celoten svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so v smeri zamenjave direktorja Milana Kreka so spremenili celo ustanovni akt. Zamenjan je bil direktor Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, imenovan je bil predstavnik ustanovitelja v upravnem odboru Agencije za radioaktivne odpadke, menjave so izvedli tudi v vseh energetskih podjetjih – v nadzornem svetu družbe ELES, družbe SODO in družbe BORZEN.
Negativno poročanje, ki se je pričelo že ob prvi konstitutivni seji vlade pod vodstvom Janeza Janše, se je s strani glavnih medijev nadaljevalo skozi celoten mandat. Že pred imenovanjem vlade smo bili priča protestom, grožnjam članom Desus-a in SMC-ja, etiketiranje posameznikov, predvsem članov in podpornikov Slovenske demokratske stranke pa se je nadaljevalo skozi ves mandat, ustvarjala se je negativna konotacija, tudi o ljudeh, ki so visoko strokovno usposobljeni. Danes tega pri istih medijih ne zasledimo.
Če bi vse to, kar trenutno počne Golobova vlada, počela vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke, bi bili naslovi v teh medijih drugačni.
Robert Golob je nedavno v parlamentu dejal, da mediji potrebujejo depolitizacijo, ki jo bo izvršil Državni zbor, saj je po njegovo to naloga parlamenta. Ta izjava je sama sebi kontradiktorna, saj v parlamentu sedijo politiki. Depolitizacijo lahko naredijo samo tisti pokončni novinarji, ki se ne uklonijo pritiskom. Novinarji, ki se sprehajajo med novinarstvom in poslanskimi klopmi nacionalnega in evropskega parlamenta ali pa med strokovnimi službami poslanskih skupin, ki so večinoma na levi strani političnega pola, depolitizacije ne morejo narediti.
Poleg obsežnih kadrovskih menjav je Golobova vlada na prvi seji sprejela neobičajen sklep glede seznama javnih uslužbencev.
Seznam ne zajema le javnih uslužbencev, ki so vezani na mandat in druge kadre, ki jih vlada v začetku zamenja, ampak gre za seznam vseh zaposlenih. Ta sklep nas spominja na na leta po drugi svetovni vojni, ko so preko seznamov ljudi najprej označili, postopno negativno stigmatizirali, nato pa prilepili nalepko in na koncu uničili. Tudi takrat so mediji odigrali ključno vlogo. Delovanje Golobove oblasti v zadnjem tednu kaže stanje duha, ki je za demokracijo nevarno.
Organizacijo dela na ministrstvu določi predstojnik, torej minister, ki je po zakonu za to tudi odgovoren. Postopki glede zaposlovanja so zakonsko določeni, določen je tudi sistem nadzora in sankcioniranja kršitev. V primeru nepravilnost imamo v Zakonu o javnih uslužbencih v 180. členu Inšpektorat za sistem javnih uslužbencev, ki preverja nepravilnosti oz. nespoštovanje zakonskih in podzakonskih določb.
Namen sklepa, ki je izrazito politične narave oz. celo rasistične in fašistične narave, je iskanje ljudi, ki niso del Golobove politične provenience, ne glede na njihove sposobnosti in strokovne reference.
Pri javnih uslužbencih ni pomembno njihovo politično razmišljanje, ampak so pomembne njihove kompetence. Glavna težava v državni upravi ni iskanje pripadnikov Slovenske demokratske stranke in s tem negativna stigmatizacija, pač pa je glavni problem zagotoviti sistem, da bodo v državni upravi svojo priložnost videli kompetentni in sposobni kadri, ker teh trenutno manjka. Glede na kadrovsko podhranjenost Golobovega kroga bi moralo to biti edino vodilo.
