Danes so osnovnošolci spet prestopili šolski prag. Nekateri z veseljem, drugi bi še kar uživali v brezskrbnosti šolskih počitnic. Kakor koli, spet se bo potrebno “zorganizirati” in pomenu znanja dati prvo prioriteto. Pomenu znanja in ne pomenu ocen, saj je v zadnjih letih vse bolj opaziti prerivanje otrok za najvišjo oceno. Toda, vsi otroci niso enako sposobni, razvijajo pa lahko različne talente, zato bi bilo prav, da starši skupaj z otroki uživamo predvsem v slehernem napredku lastnega otroka. Verjetno bomo takrat spet “normalna” družba, ki bo porazdeljenost ocen po t.i. Gausovi krivulji sprejela kot nekaj samoumevnega, otroci pa bodo takrat manj pod pritiski staršev, bolj srečni in šolski proces bo spet bolj normalen, kot je to že bil. Takrat bo čas, da na prvo mesto postavimo vseživljenjsko učenje, za katerega pa šola mora postati zahtevnejša in graditi predvsem na izzivih, da bodo učenci pripravljeni za izzive 21 stoletja!
Čas je, da se “zorganiziramo” in pomenu znanja damo prvo prioriteto
V zadnjem desetletju smo priča, da šole v povprečju dosegajo povprečno oceno ob zaključku šolskega leta nad 4. Nekatere so celo dosegale oceno 4.5. Je to normalno? Zagotovo ne. Te ocene niso posledica boljšega znanja otrok, ampak nižjih pričakovanj in nižjih kriterijev pri ocenjevanju. O tem nas opozarja del stroke (na podlagi mednarodnih raziskav znanja), da so osnovne šole prelahke, ne ponujajo intelektualnega izziva, premalo razvijajo kritično razmišljanje in kompetence za 21 stoletje (dr. Kristijan Musek). Toda, če ključne pomanjkljivosti aktiviramo, se bo zgodil Gaus, zagotovo. Kaj je torej pomembneje, osnovnošolci s samimi štiricami in peticami ali osnovnošolci, ki jih bomo spodbujali k napredovanju in razvoju. Merilo za uspeh bo jasno, učenje, prizadevanje, zavzeto delo. Tako, kot se bo za uspeh v življenju potrebno potruditi tudi v prihodnje, v zvezi s partnerjem, v delovnem okolju, v podjetništvu…
Postavimo šolsko delovno okolje tako, da bodo naloge in izzivi smiselni
Spet izzivi. Izzivi po učnem okolju, ki ne bo polnilo le brihtnih glav s podatki, jih iz dneva v dan obremenjevali, da včasih otroci niso bili “taki”, izzivi, da šolarji ne bodo zasovražili predmeta, učitelja oz. učiteljico, da bodo v oceni prepoznali nedoseganje določene stopnje osvojenega znanja, ki ga je potrebno postaviti v določen kontekst za splošno razgledanost ali prihodnje življenjske izzive. Takrat se bodo učenci učili za sebe, vedeli več, ustvarjali znanje in kdaj pa kdaj dobili trojko, dvojko pa tudi enico. Kot v življenju, kjer ni vse samo lepo!
Uredništvo
