Prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov
Danes je 17. maj, ki je do včeraj v Sloveniji veljal kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Z namenom, “da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih ter da se prepreči ponovitev najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine”, ga je razglasila vlada Janeza Janše.
Prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov se je zgodil 17. maja 1942, ko so partizani v soteski Iške, južno od Ljubljane, umorili 53 oseb, povečini pripadnike slovenskih Romov. Dogodek je podrobno raziskan in zgodovinsko dokumentiran, saj je Vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč leta 2017 izvedla izkop posmrtnih ostankov žrtev. Povzročitelji so partizani 1. čete Šercerjevega bataljona, ki so tega dne umorili 53 oseb, od tega 49 oseb romske ter štiri osebe slovenske narodnosti. Edina Rominja, ki je ušla pomoru v Iški, je bila nato umorjena na Gornjem Igu.
Med žrtvami je bilo 26 odraslih (nad 20 let), dva mladostnika (15–17 let) in 24 otrok (pod 15 let). Med 26 odraslimi je bilo 14 moških in 12 žensk, med katerimi je bila ena na koncu 8. meseca nosečnosti. Večinoma gre za mlajše ljudi, stare med 20. in 30. leti.
Ta vojni množični zločin je prvi v vrsti mnogih, v katerih je komunistično partizansko gibanje zagrešilo hude vojne zločine in zločine proti človečnosti nad večjimi skupinami slovenskih civilistov in kasneje tudi vojnih ujetnikov.
Ti zločini so dosegli vrh po koncu druge svetovne vojne spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih več kot 15 tisoč oseb oz. en odstotek prebivalstva tedanje Slovenije. Poleg tega je bilo spomladi 1945 in tudi pozneje na območju Republike Slovenije umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov hrvaške, nemške, srbske, črnogorske, bošnjaške, italijanske in drugih narodnosti.
Minuli petek, torej slab teden pred dnevom spomina, so se Socialni demokrati zavzeli, da se sklep prejšnje vlade prekliče.
Na to se je odzval profesor in bivši minister dr. Žiga Turk, ki je na Twitterju zapisal: “Prav je, nujno je, da imamo v Sloveniji tak dan. Seveda pa boste ponosni nasledniki to preklicali, ker bi se radi še naprej pretvarjali, da vaši predniki niso pobili 941 slovenskih civilistov že do pomladi leta 1942, ko ni bilo še nikjer nobenih domobrancev ali vaških straž. In se pretvarjali, da žrtev revolucionarnega komunističnega nasilja ni, ker ste/so jih pač poskrili v brezna in rudniške jaške, kjer bi, če bi bilo po vaše, tudi ostali. Da. Vas. Ni. Sram!”
V skladu z napovedjo poslancev Socialnih demokratov je vlada Roberta Goloba včeraj v času ganljive komemoracije sprejela Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tako je simbolno ponovila zločine svojih ideoloških predhodnikov, ki so na današnji dan leta1942 zverinsko pomorili 53 oseb, med njimi polovico mladoletnih in otrok.
Na način sprejema sklepa vlade se je odzval tudi novinar in publicist Bojan Požar:
Na dopisni seji, ponoči?! To je pa zares srhljiv cinizem, predvsem do žrtev nasilja.
Sicer pa takole: namesto sposobnosti civilnega vladanja in učinkovitega uvajanja nujnih reform nam politika načrtno ponuja totalno eksalacijo ideoloških spopadov ter izničenje pravne države … pic.twitter.com/tzamhczfQm— BojanPožar (@BojanPozar) May 17, 2023
S tem sadističnim dejanjem, ki mu v zgodovini države Slovenije ni podobnega, je vlada po mnenju mnogih prestopila mejo. Poteptala je osnovne moralne norme in človeško dostojanstvo. 17. maj bo, ne glede na vladno revitalizacijo komunističnega režima, za vedno ostal praznik spominjanja na žrtve komunističnega nasilja.