Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos je tudi pred člani odbora Evropskega parlamenta zatrdila, da ni bila nikoli sodelavka Udbe. Ne glede na to, da se njeno ime nahaja na seznamu Udba-net in to s kodno številko, ki kaže, da ni bila nobena žrtev.
Ne glede na to pa je večina v parlamentarnem odboru izrekla podporo Marti Kos.
Spreneveda se tudi pred evropskimi poslanci
“Nikoli nisem bila sodelavka ali informatorka jugoslovanskih tajnih služb,” je Kos zatrdila v odgovoru na vprašanje poslanca Ilhana Kjučjuka iz skupine Renew, ki ga je zanimalo, ali navedbe v medijih o tem držijo. Priznala je sicer, da se je njeno ime pojavilo na seznamu obveščevalcev tako kot imena številnih članov vlade, poslancev Evropskega parlamenta in na tisoče ljudi, ne da bi natančneje vedela, kaj to pomeni. Poudarila je še, da je integriteta zanjo pomembna in da ne bi rada, da se postavi pod vprašaj zaradi lažnih informacij.
Madžarski poslanec Andras Laszslo iz politične skupine Domoljubi za Evropo ji je očital, da je ena od najhujše vrste komunistov, ki so zatirali svoje ljudstvo, nato pa so se preimenovali v demokrate in se vrnili v javnost. “Lahko trdite, da ničesar ne veste. A sodišča so dokazala, da ste bili članica Udbe,” je dejal in jo pozval, naj, če že mora priti v Bruselj, zaprosi za resor, kjer bo njeno pomanjkanje integritete manj sporno.
No, Marta Kos se je pred javnostjo spet naredila bedaka. Češ, Udba je bila razpuščena leta 1966, ko je bila sama stara eno leto, torej je nemogoče, da bi sodelovala z njo. Precej puhel izgovor, kajti šlo je le za reformo tajne politične policije ter njeno preimenovanje. Uprava državne varnosti, kar Udba v srbščini tudi pomeni, se je preimenovala v Službo državne varnosti. Kar je pravzaprav eno in isto.
“Sem na seznamu. Ne vem, kako sem se znašla na njem,” je zatrdila. Ponovila je, da je na seznamu na tisoče ljudi. “Ne bom govorila o njihovih imenih, a ne verjamem, da so bili sodelavci tajne službe. Ne morem govoriti v njihovem imenu, lahko pa v svojem. Nikoli nisem bila sodelavka tajne varnostne službe,” je zatrdila. Povedala je sicer, da je delala za radio Deutsche Welle in da so tudi njene sodelavce dali na seznam, celo sodnik vrhovnega sodišča se je znašel na tem seznamu, je dejala.
Dokumenti kažejo drugače
No, s takšnimi izgovori je lahko naplahtala sicer nepoučene evropske poslance. Vendar pa je v dokumentih iz Arhiva RS razvidno, da je Marta Kos imela dosje z registracijsko številko 0014000-05448, kar jo po podatkih Arhiva RS uvršča med registrirane sodelavce SDV (Službe državne varnosti). Ta številka je povezana z znanimi viri in uslužbenci SDV, kar kaže na resnost obtožb. Kosova je te sezname označila za lažne in neverodostojne, vendar so sodišča in Arhiv RS potrdili avtentičnost, da razkrivajo sodelavce Udbe. Težava je le v tem, da so velik del arhivov uničili, s tem pa trajno uničili dokaze, ki bi pokazali celotno in realno sliko.
O njeni kolaboraciji s tajno policijo je poročal tudi portal Visegrad24. Marta Kos je bila, sodeč po dokumentih, rekrutirana že med študijem novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, z obveščanjem Udbe pa naj bi nadaljevala tudi med svojim bivanjem v Nemčiji, kamor se je preselila leta 1989. V tem času je delala na radijski postaji Deutsche Welle v Kölnu, kjer naj bi, kar se za zdaj še preiskuje, obveščala Udbo preko označenih pisem, je še pisal omenjeni medij.
Poleg Marte Kos naj bi bila v Udbine dejavnosti vključena tudi njena brata, Miran in Drago Kos, kar dodatno podpira tezo o povezanosti celotne družine s tajno politično policijo. Ambiciozni cilji družine Kos danes niso naključje, saj so temelje postavili že v času sodelovanja z nekdanjim režimom. Zaradi teh obtožb in dokazov, podkrepljenih z arhivskimi viri, je imenovanje Marte Kos za evropsko komisarko dvignilo veliko prahu in sprožilo razprave o tem, ali bi s takšno preteklostjo sploh smela zasedati tako pomembno funkcijo na evropski ravni. Spomnimo: Drago Kos je bil vpliven kriminalist ter operativec globoke države, vpleten v številne afere, med drugim v afero Depala vas. Pri zadevi Patria pa je bil vpleten tudi Miran Kos.
Igor Omerza: Ni točno znano, o čem in kako je poročala
Ne glede na to Marta Kos zatrjuje, da s totalitarno tajno službo nima nič. Toda resnica je drugačna, kar je med drugim pred dvema mesecema opozoril že poznavalec udbovskih arhivov in avtor številnih knjig Igor Omerza. “Njo so torej angažirali že na fakulteti. Udba.net je iz leta 1987, torej so njo najkasneje registrirali kot konfidenta v letu 1987, ko je študirala. Ne vem, kaj je poročala, o tem nimam dokumentov. Morda sploh ni poročala iz fakultetnega, pač pa iz katerega drugega okolja. Delala je tudi na Deutche Welle, morda je poročala od tam,” je dejal Omerza.
Omerza v nadaljevanju pojasni, da obstajajo fundamentalne razlike med Udbo, Stasijem, KGB-jem in obveščevalnimi službami v demokratičnih družbah. “V demokratičnih državah obveščevalne službe branijo državo pred kriminalci, teroristi, pred nasilnim rušenjem ustavnega reda, politična policija pa brani ozko politično ali državno vodstvo. Ne brani države kot take, ampak zasleduje politične sovražnike, gre za ogromno razliko med politično policijo in obveščevalno službo. Če bi se izkazalo, da bi današnja obveščevalna služba sledila politikom, če bi se kaj takega zgodilo, bi lahko zaradi tega padla vlada,” pove Omerza.
“Politična policija je skrajno zavržna zadeva. Špijonira za ljudmi doma, jih zastrašuje in zapira v zapore. VOS, predhodnica UDBE, je likvidirala ljudi tudi po vojni. Množični povojni poboji so bili delo UDBE oz. tedaj OZNE. Z vidika demokratičnih držav gre torej za skrajno zavržne organizacije,” je še dejal.
Schlindler: Obtožbe so zelo resne
Toda Omerza ni edini, ki opozarja na neiskrenost Marte Kos. Že pred časom, ko smo v tiskani izdaji Demokracije objavili osrednji članek prav o njeni udbovski preteklosti, smo izpostavili tudi mnenja iz tujine. »Obtožbe o sodelovanju z najbolj morilsko vohunsko službo hladne vojne so izjemno resne,« je prek omrežja X delil zapis Is Udba the European Union’s Fate? (Je Udba usoda Evropske unije?, op. p.) John Schindler, nekdanji varnostni strokovnjak ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je v svojem obsežnem pregledu osvetlil problematiko kandidature Marte Kos za evropsko komisarko ter njenimi morebitnimi povezavami z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo Udbo.
Schindler je tako opozoril, da je žalostna realnost, da se Slovenija več kot 30 let po osamosvojitvi ni sprijaznila s strašno dediščino Udbe in da bi se morala Evropska komisija izogibati vsakemu madežu »Titovega morilskega stroja, razen če se želi soočiti s težkimi vprašanji o tem, kdo v resnici vodi EU«. »Navada zahodne desnice je postalo to, da EU predstavlja posodobljeno, feminizmu in LGBT bolj prijazno različico Sovjetske zveze – komunistične superdržave, ki nedemokratično vlada nad življenjem svojih podanikov. Od tod tudi obsodbe glede ”EUSSR” v britanskih tabloidih, ki obkrožajo referendum o brexitu leta 2016, da bi ta država izstopila iz EU. Očitno je, da ta trditev ni dobesedno resnična. Kljub vsem svojim spolitiziranim neumnostim in birokratskim imbecilnostim Bruselj ne izvaja nekakšne ZSSR 2.0. Gulagov ni, političnih zapornikov ni, vsaj še ne. Kaj pa, če meme ”EUSSR” vsebuje več resnice, kot si kdo želi priznati,« se je uvodoma vprašal Schindler.
Kot vse komunistične tajne policijske enote se je tudi Udba zanašala na mreže obveščevalcev, ki so jih oskrbovali s podatki o svojih sodelavcih, prijateljih, celo družinskih članih, opozarja Schindler. Sodelovanje s tajno policijo ni bilo vedno prostovoljno. »S tem opozorilom obstajajo verodostojne obtožbe, da je bila dvajsetletna Marta Kos sodelavka SDV, obtožbe pa temeljijo na tajnih policijskih dosjejih, ki so prišli v javnost. Zdi se, da so te datoteke legitimne, vendar je to nemogoče popolnoma ugotoviti, saj je v Sloveniji tako kot po vsej Jugoslaviji tajna policija uničila veliko svojih dosjejev, ko je Jugoslavija razpadla. Poleg tega je obtoževanje političnih nasprotnikov z obtožbami o sodelovanju s tajno policijo ancien régime – standarden umazani trik na Balkanu,« je pojasnil.
Zapomnil si je priimek »KOS«
Schindler na podlagi svojih izkušenj in znanja ne trdi ničesar, vsekakor pa se mu zdi čudno, da je Marta Kos odšla v Zahodno Nemčijo, kjer je bilo v času hladne vojne izvršeno na desetine atentatov Udbe. Pravi, da se je ob omenjanju njenega imena v medijih spomnil na raziskave in podatke iz svojega dela v 90. letih, ko je prebral veliko zaupnih poročil ameriških obveščevalnih služb. Ko je slišal ime Marta Kos, mu je to »ošvrknilo spomin«. »Ime sem si zapomnil, ker se mi je zdelo zabavno, glede na to, da je bil vojaški ekvivalent Udbe, protiobveščevalna veja jugoslovanske komunistične vojske, znan kot KOS (…). Toda nisem bil prepričan o svojem spominu, čas se lahko poigra, zato sem stopil v stik s starim prijateljem, upokojenim IC (IC pomeni kodo identitete, op. p.) vohunom, ki deli moje zanimanje za mokro delo Udbe,« je pojasnil. Mokro delo (rusko: мокрое дело, romanizirano: mokroye delo) je sicer evfemizem za umor ali atentat, ki namiguje na prelivanje krvi. Schindler dodaja, da je v poročilih o sodelavcih Udbe, ki se nanašajo na Nemčijo, v času razpada Jugoslavije srečal to ime. Sicer pojasnjuje, da to ni trden dokaz, da pa so obtožbe o sodelovanju z najbolj morilsko vohunsko službo hladne vojne izjemno resna stvar.
Žalostna realnost Slovenije
»Verjemimo Marti Kos na besedo in domnevajmo, da je nedolžna – toda njeno zanikanje sodelovanja s komunistično tajno policijo ne more biti dokaz. Žalostna realnost je, da se Slovenija več kot 30 let po osamosvojitvi ni sprijaznila s strašno dediščino Udbe. Jugoslovani vseh vrst so se bali Titove tajne policije – upravičeno – in se tiho šalili na ta račun. Kot je bilo rečeno v eni zajedljivi rimi, Udba – tvoja sudba (Udba – tvoja usoda). Zdaj se Ljubljana sooča s posledicami izogibanja vsakršni lustraciji od leta 1991,« je opozoril Schindler. Ugotavljal je še, da so obtožbe o njenem morebitnem sodelovanju z Udbo zelo resne, in ob tem opozoril, da »mora biti Evropska komisija previdna pri imenovanju posameznikov, katerih preteklost bi lahko obrnila pozornost na nezadostno obravnavo človekovih pravic in zgodovinskih dejanj«. »Brez transparentnosti in odprtosti o preteklosti bo EU tudi v prihodnje izpostavljena kritikam in dvomom o svoji legitimnosti,« je še opozoril nekdanji varnostni strokovnjak NSA.
vir: Demokracija
