Danes v Ljubljani in v nekaterih drugih krajih po Sloveniji potekajo protesti v opozorilo nevzdržnim razmeram v slovenskem zdravstvu. Na napovedane proteste so se odzvali mladi zdravniki, ki organizatorje opozarjajo na to, da prostori pred zdravstvenimi domovi niso pravi kraj za proteste, valjenje krivde za nastalo situacijo v slovenskem zdravstvu na zdravnike pa je najmanj neokusno.
Po napovedih organizatorja protestov Jaše Jenulla naj bi se protesta pacientov udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob. Na to napoved so se v medijih in na socialnih omrežjih pojavili zanimivi komentarji. Raziskovalni novinar Bojan Požar je včeraj na twitterju pomanljivo komentiral Golobovo udeležbo na protestih pacientov.
Marsikaj smo že doživeli, ampak to, da predsednik vlade stavka proti stanju v državi, ki jo on vodi, skratka, proti vladi, torej, proti sebi, pa še ne. Ker unikum. 😎 https://t.co/a8DO6ZJQmh pic.twitter.com/l2S2Hs5HLZ
— BojanPožar (@BojanPozar) January 9, 2023
V Slovenski demokratski stranki so se na situacijo v zdravstvu odzvali s pobudo za sklic izredne seje na to temo. V pobudi navajajo konkretne predloge, ki so jih v času vodenja vlade deloma že udejanjali.
Krize v zdravstvu ni mogoče rešiti z umetnim ustvarjanjem konflikta med zdravniki in pacienti. Pacient, zdravnik in medicinska sestra so neločljiva celota zdravstva.
Odgovorni za iskanje rešitev s(m)o v @Drzavnizbor, @vladaRS in predvsem @MinZdravje. Naši @strankaSDS predlogi: pic.twitter.com/MR4H7UWCtt
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 10, 2023
A potem je po volitvah prišla “Svoboda” in z njo skorajšen kolaps slovenskega zdravstva. Vlada že dobrih sedem mesecev napoveduje zdravstveno reformo, ki naj bi jo začeli izvajati šele s 1.1. 2024. Iz dneva v dan v Sloveniji narašča število ljudi brez osebnega zdravnika, zdravstveni minister pa za vedno slabšo situacijo obtožuje zdaj zdravnike, potem paciente, nazadnje celo protestnike, ki jih je označil za ekstremiste.
Ker stavkovne zahteve protestnikov po mnenju marsikoga pozivajo predvsem k ohranjanju državnih institucij in ne k izboljšanju položaja pacientov, lahko udeležbo Goloba na protestih celo razumemo. Gre torej za revitalizacijo sistema, ki smo se mu z osamosvojitvijo odrekli in v katerem je položaj posameznika bil manj pomemben od interesa skupnosti. Vzporedno s “socialističnimi” ukrepi na področju delovne zakonodaje, davkov in gospodarstva, da ne govorimo o uveljavljanju represivnih metod v zakonu o finančni upravi, smo na dobri poti do vrnitve v sistem, v katerem smo bili (na papirju) vsi enaki – enako revni.
Sta predsednik vlade Golob in minister Loredan stopila v prevelike čevlje ali pa vlada sledi cilju vrnitve v temne čase slovenskega naroda. Glede na način iskanja krivcev in predvsem ob sprejemanju neučinkovitih ukrepov v stilu gašenja požara z bencinom si povprečen državljan česar drugega ne more razlagati.
M.Z.
