Evropska sredstva predstavljajo potencial za razvojno politiko, zato bi službe morali organizirati tako, da bi črpanje bilo optimalno. Pa jih nismo. Slovenija je namreč v letu 2017 iz kohezijske politike prejela 0 EUR razvojnega denarja. Zasluži si najmanj ukor, opravičila pa nobenega!
V letu 2017 na razpolago 3,3 MILIJARDE EUR, ki jih nismo bili sposobni izkoristiti!
Slovenija je v letu 2017 imela na razpolago skupno 4,2 MILIJARDE EUR razvojnih sredstev. Od tega so sredstva kohezijske politike predstavljala 3,3 MILIJARDE EUR, “izplen” črpanja pa je znašal 0 EUR. Katastrofalni rezultati črpanja so zagotovo posledica neorganiziranosti resorja (Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), ki bi moral v celoti prevzeti odgovornost skupaj s takratnim predsednikom Vlade RS Mirom Cerarjem. Slovenija je od evropske komisije prejela celo opomin, saj je zamujala s pripravo akreditacije sistema črpanja EU sredstev (za cca. dve leti). Pa se ni zgodilo nič, zato lahko samo počakamo, kaj bodo razkrili podatki v zaključnem računu proračuna države za leto 2018!
Spomnimo, da se sredstva kohezijske politike najprej dodelijo posameznim državam, kar predstavlja okvir podpore. Sledi korak, ko ministrstva objavljajo javne razpise, izbirajo ciljne projekte in sklepajo pogodbe. Šele po tem, ko se pogodbe sklenejo, lahko prejemnik sredstev pristopi k izvajanju projekta, zahtevke za črpanje pa lahko izstavljajo šele, ko je projekt končan. Zahtevke “pokrije” državni proračun, sledi pa še korak, ko država izstavi zahtevke za povračilo iz blagajne EU!
Uredništvo
