Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil gost oddaje Gnes na TV AS
V pogovoru z voditeljem je spregovoril o različnih temah, med drugim o vojni v Ukrajini, zelenem dogovoru in Erasmus+ programu.
Agresija Rusije na Ukrajino je po besedah dr. Zvera pretresla ves demokratičen svet in tudi evropske inštitucije so temu primerno reagirale. Mi smo praktično v nekaj dneh imeli popolnoma jasno stališče, da zavračamo poseg Rusije v Ukrajini predvsem zato, ker Ukrajina nikoli ni ogrožala Rusije. Rusija ni bila nikoli ogrožena od nobene države, niti od zveze Nato. Razen ameriških obveščevalnih služb ni nihče pričakoval resnega napada Putina na Ukrajino. Ukrajinci se odlično branijo, uporabljajo vse svoje resurse, ki jih imajo za obrambo, lahko bi pa bili veliko bolje pripravljeni, če bi Nato in zahodne države verjele, da je napad možen in bi pravočasno pomagale Ukrajini z opremo in orožjem.
Evropski parlament je že dal zavezo, da bo Ukrajina šla po hitrem postopku v Evropsko unijo. Ukrajinski narod si tega želi in moramo mu iti nasproti in mu pomagati, ker v moralnem smislu Ukrajinci potrebujejo Evropsko unijo in zahodno zavezništvo.
Znotraj Nata bi po mnenju dr. Zvera morala biti jasno izražena evropska vojska tudi na operativni ravni. Kapacitete članic Evropske unije so v vojaškem smislu solidne, dobre, primerljive z ZDA in veliko boljše in močnejše od Rusije in Kitajske. Pa vendar je učinkovitost teh vojska le 17% v primerjavi z ameriško, kar pomeni, da hranimo nekoga, ki ne daje rezultatov. To se bo seveda spremenilo, tudi evropske vojske so se veliko bolj povezale in integrirale tudi v kontekstu pomoči Ukrajini.
Če bi prišlo do agresije Rusije na države članice Nata, recimo baltske države, bi Evropa odgovorila dokaj bolj učinkovito, kot bi še pred enim letom, ko še ni bilo tako integrirana in povezana. Potenciali evropske vojske so ogromni, potrebno je spremeniti le način dela in oboroževanja. V Evropi imamo približno 30 podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo oklepnikov, v ZDA pa imajo to poenoteno na največ tri take proizvodnje.
Nevarnost za evropske države predstavlja tudi Iran, ki poseduje rakete srednjega dosega, ki lahko dosežejo tudi evropske prestolnice. Iran je že jasno nakazal strategijo zunanje politike, veliko tudi vlaga v delo obveščevalnih služb. Poleg tega je tu še nevarnost Turčije, Kitajska je tudi v gospodarskem smislu zelo močna in bo naredila vse, da bo branila svoje investicije na Balkanu, zlasti v Srbiji, pa tudi na Hrvaškem.
Evropski uradniki običajno ne razumejo smisla in vsebine dogajanja na Balkanu in bi morali sprejemati drugačne odločitve. Vsekakor pa bi morala biti Evropska unija tukaj veliko bolj prisotna in morali bi zagotoviti hitrejši prehod in integracijo teh držav v Evropsko unijo. Šele takrat, ko bomo držali roko nad Balkanom, bomo lahko sami prevzeli tudi odgovornost za varnost na tem področju.
Slovenija ob vsem tem dogajanju lahko odigra pomembno vlogo posrednika. Tudi poslanci v Evropskem parlamentu nenehno spodbujajo integracijske procese. Praktično ni nobenega poslanca iz Slovenije, ki bi nasprotoval vključitvi teh držav v Evropsko unijo.
Prejšnja vlada je veliko naredila in pozitivno vplivala na integracijske procese. Upajmo, da se bodo podobni trendi nadaljevali tudi s to vlado.
Glede zelenega dogovora je evropski poslanec dejal, da je ta evropski projekt daleč najbolj napreden na svetu in bi bilo res dobro, da bi se tudi druge regije, zlasti močni akterji zgledovali po Evropski uniji. Če bomo šli enostransko v vse to, bomo seveda gospodarsko in socialno pešali in na koncu bomo na robu revščine. Celotna Evropa mora uravnoteženo sprejemati te ukrepe. Ne more urbani del politične elite krojiti politike za podeželje, ampak morajo biti vključeni kmetje. Ne more se v bruseljskih pisarnah oblikovati strategije za celotno Evropsko unijo, ker gre za skupno kmetijsko politiko, ki ravno te dni praznuje 60 let.
Ker so danes posebne okoliščine zaradi vojne v Ukrajini in nezmožnosti prodaje žita po svetu, je seveda velika nevarnost ponovno lakote in posredno tudi novih migracijskih valov, če ne bo hrane v Afriki. Evropska unija mora biti toliko fleksibilna, da v takih trenutkih daje možnost dodatne proizvodnje, kjer je treba regulirati tudi trg, kjer je treba včasih proizvodnjo katerega izmed pridelkov tudi povečati.
Pandemija koronavirusa je precej udarila po Erasmus programih, saj ni bilo mobilnosti, marsikateri študijski obisk ali pa obisk delovne narave mladih po Evropi je lani in predlani padel v vodo. Erasmus+ program se je zdaj ponovno začel oživljati. Kljub temu, da se je osebno potrudil izpogajati 27 milijard evrov, pa žal kar nekaj projektov pade v vodo iz enostavnega razloga, ker ni denarja. Komisija sedaj odpravlja določene slabosti, ki izvirajo iz same tehnike prijave, tudi osebno je sklical že nekaj sestankov na tehnični ravni, da se te napake odpravi. Pomanjkljivosti se odpravljajo, ampak tisto, kar je nepomembnejše je, da bo denarja do konca te finančne perspektive dovolj in da se bodo mladi lahko veliko bolj pogosto udeleževali Eramsus+ programov.
Milan Zver
