Bil je začetnik demokratizacije na vzhodu Evrope
Včeraj zvečer je po težki bolezni v dvaindevetdesetem letu starosti umrl Mihail Gorbačov. Bil je zadnji sovjetski voditelj, ki je s položaja odstopil 25. decembra 1991.
Gorbačov je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom in dopustil miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku, kar je po 69-ih letih obstoja pripeljalo do razpada Sovjetske zveze in osvoboditve držav Vzhodnega bloka izpod jarma komunizma.
Gorbačov se je rodil 2. marca 1931 v revni kmečki družini v kraju Privolno pri Stavropolu na jugu Rusije. Po končanem študiju se je pridružil sovjetski komunistični partiji in se skozi leta prebil do vodilnega položaja. Kot zadnji partijski sekretar je rusko Komunistično partijo vodil od leta 1985 do razpada Sovjetske zveze leta 1991.
Po Černobilski jedrski nesreči leta 1986 je opazil pomanjkljivosti obstoječega komunističnega sistema in in se odločil za reformo, poimenovano perestrojka. Na gospodarskem področju je želel učinkovitost in sprostil svobodo medijev in svobodo govora.
Konec 80. let je državam vzhodnega bloka dopustil demokratizacijo, kar je vodilo v padec Berlinskega zidu in železne zavese v Evropi in posledično združitev Nemčije. Nekateri mu očitajo, da je s tem dopustil širitev Nata na vzhod, kar je zamajalo vojaško ravnovesje v svetu.
V duhu demokratizacije je tako prišlo do razpada Sovjetske zveze, kar je pomenilo konec Gorbačovove politične kariere. Pravna naslednica Sovjetske zveze je postala Rusija, njeno vodenje pa je prevzel Boris Jelcin.
Kljub umiku iz aktivne politike je Gorbačov ostal pomemben človek iz ozadja, ki je vse do smrti izražal svoja stališča glede političnih dogajanj v Rusiji in v svetu. Bil je glasen kritik Vladimirja Putina.
Zgodovinarji ga uvrščajo med najpomembnejše osebnosti druge polovice 20. stoletja, leta 1990 je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Spoštovan je predvsem v demokratičnem svetu, v Rusiji pa ga večina ocenjuje kot izdajalca, ki je dopustil razpad Sovjetske zveze. Med njegovimi kritiki je tudi Putin, ki je z napadom na Ukrajino ponovno oživil težnje po velikem ruskem imperiju.
M.Z.
