Mestna občina Murska Sobota je ena izmed 11 mestnih občin V Republiki Sloveniji. Ima vse pogoje, da lahko status mestne občine tudi ohrani ter okrepi “status” regijskega središča, pa čeprav se je pred kratkim iz vrst “vlade” šušljalo nasprotno. Toda, če je še pred nekaj več kot desetletjem v njej živelo skoraj 20.000 prebivalcev, jih danes živi le še 18.870 (vir: http://pxweb.stat.si).
Ključni problem Mestne občine Murska Sobota (MOMS) je padanje števila prebivalcev, “danes” v MOMS (podatki SURS) živi le še 18.870 prebivalcev!
Ustanovitev občin, njene pogoje delovanja, naloge ipd. določa Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Po definiciji si status občine pridobijo tiste, ki imajo najmanj 5.000 prebivalcev (zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov pa se lahko izjemoma ustanovi občina, ki ima manj kot 5000, vendar ne manj kot 2000 prebivalcev), mestnih občin pa tiste, ki imajo najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest. Mestna občina pa mora biti tudi geografsko, kulturno in gospodarsko središče regije. Ključni problem Mestne občine Murska Sobota je ravno trend stalnega padanja števila prebivalcev, kar pomeni, da ji po sedanjih pogojih, ki jih za mestne občine določa 16. člen ZLS, že primanjkuje 1130 prebivalcev. Bo občina znala “odgovoriti” na ta problem?
Cenovno sprejemljiva stanovanja, komunalno urejene parcele, subvencionirana obrestna mera stanovanjskih kreditov, možnosti primerne zaposlitve ipd so ene izmed “možnih ukrepov”, ki bi v prihodnje vzpostavili temelje mladim, da bi ostajali (prihajali) v MOMS!
Mladi se želijo osamosvojiti, želijo bivati v svojih domovih, toda žal obstaja veliko vzrokov, da to ni mogoče. Prvi osnovni problem je zaposlitev. Kljub temu, da je trg dela nekoliko zaživel, pa še vedno ne ponuja priložnosti v skladu z izobrazbo in pričakovanjem mladih. Delovna mesta, ki jih delodajalci iščejo, niso v skladu s pridobljenimi kompetencami, za katere so se le ti izobraževali, če pa poprimejo za delo, ki jim je ponujeno, pa niso srečni in niti primerno plačani. Občina bi morala nujno poskrbeti, da bi SOIC (Severna obrtno industrijska cona) zaživela in nova podjetja začela s proizvodnjo. Vsakoletni poskusi prodaje parcel po ceni, ki ne privedejo do povpraševanja, ni prava smer. Odločiti se je potrebno za najnižjo možno prodajno ceno (pa čeprav “subvencionirano”), za odlog plačila komunalnega prispevka v odvisnosti od “branže” in števila zaposlitev, nekajletne oprostitve (ali vsaj delne) NUSZ (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) ter intenzivnega trženja! Lep primer je tudi občina Črna na Koroškem, ki je mladim družinam omogočila komunalno urejene parcele (in tudi stanovanja) po ugodnih cenah. Primerna plača in dom pa sta že temelja, o katerima je vredno premisliti!
Podobno usodo demografskega primanjkljaja je zaznati kar v vseh pomurskih občinah, zato bi pomurski župani in poslanci morali nujno “stopiti skupaj” in od vlade zahtevati konkretne rešitve! Nekaj strateških rešitev, predvsem za mlade, pa bi morali “aktivirati doma”, rešitve pa iskati predvsem skupaj z mladimi!
B.P.
